OFF legitimnega premierja
Iranska vojska in revolucionarna garda izvajata povračilne napade na ozemlje pod nadzorom Izraela, potem ko je agresorska vojska med bombardiranjem Teherana ubila poveljnika iranske paravojaške enote Basidž Gholamrezo Sulejmanija in sekretarja vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alija Laridžanija. Po trditvah izraelskega obrambnega ministra Izraela Kaca je izraelska vojska ponoči ubila še obveščevalnega ministra Esmaila Khatiba. Iranska vojska je v odgovor na atentate raketirala še ameriško veleposlaništvo v Iraku, ameriška vojska pa je bombardirala položaje iraške milice v zavezništvu z Iranom Hašed Al Ša’abi.
V Libanonu izraelska vojska nadaljuje bombardiranje prestolnice Bejrut in okoliške regije mesta Nabatije severno od reke Litani, od koder je pred tem prebivalcem ukazala izselitev. Antisionistično odporiško gibanje Hezbolah je bombardiralo položaje izraelskih vojakov v mestu Hijam, v katerega je izraelska vojska vdrla po začetku vojne z Iranom. Boji za nadzor nad severnim delom mesta še trajajo.
Turško obrambno ministrstvo je potrdilo, da bo Nato pakt v turškem letalskem oporišču İncirlik blizu mesta Adana na jugu države vzpostavil dodaten sistem zračne obrambe patriot. V oporišču je sicer že nameščen sistem tipa patriot, katera vojska bo upravljala z novim sistemom, pa z ministrstva niso sporočili. Povod za namestitev dodatnega sistema zračne obrambe je po navedbah ministrstva sestrelitev balistične rakete iz Irana nad turškim zračnim prostorom prejšnji petek. V oporišču İncirlik so sicer poleg turških nameščeni še ameriški, katarski, španski in poljski vojaki.
Parlament Republike Srbske je za premierja ponovno izvolil Sava Minića, ki je v ponedeljek drugič odstopil. Minić je dejal, da v novi stari vladi ostajajo vsi ministri, ki so funkcijo opravljali do njegovega odstopa. Svoj odstop v ponedeljek je pojasnil s tem, da so mu vsi tuji veleposlaniki povedali, da vlada entitete ni legitimna. Za premiersko mesto ga je nato ponovno predlagal predsednik Siniša Karan. Prvič je problem legitimnosti vlade z odstopom in ponovnim glasovanjem reševal januarja, ko je odstopil, ker ga je za premiersko mesto najprej predlagal Milorad Dodik, ki mu je Sodišče Bosne in Hercegovine prepovedalo opravljanje političnih funkcij. Za premierja ga je po prvem odstopu tako namesto Dodika ponovno predlagala vršilka dolžnosti predsednika entitete Ana Trišić Babić.
Na Kubi je bila ponovno vzpostavljena električna energija, potem ko je v ponedeljek po celotni državi prišlo do izpada. Vsedržavni izpad elektrike je trajal 29 ur. Kuba se z večjimi izpadi elektrike sooča zaradi ameriške blokade, ameriški predsednik Donald Trump pa je v začetku leta zagrozil z uvedbo carin za vsako državo, ki bi Kubi prodala ali dobavila nafto.
Čilsko okoljsko ministrstvo je umaknilo 43 odlokov glede varovanja okolja, ki jih je podpisal predhodni levičarski predsednik Gabriel Borić. Umaknjeni odloki, podpisani med letom 2023 in iztekom Borićevega mandata, med drugim zadevajo omejevanje izpustov termoelektrarn, načrte za soočanje s posledicami podnebnih sprememb, ustanovitev več nacionalnih parkov in zaščito ogroženih in avtohtonih živalskih vrst. V veljavo do umika niso stopili, saj jih je še vedno obravnaval revizijski urad. José Antonio Kast iz fašistične Republikanske stranke je kot novi predsednik zaprisegel pred tednom dni po zmagi na novembrskih volitvah. Kast sicer svoje fašistične politike sprejema tudi na področju migracij. Začel je namreč z izgradnjo tako imenovanega Mejnega ščita, utrjene ograje vzdolž severne meje med Čilom in Perujem. Gre za ukrep po vzoru ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s katerim skuša Kast preprečiti vstop migrantom v državo. Načrt izgradnje Mejnega ščita sicer vključuje izkop jarkov in izgradnjo ograje, ob meji pa bodo izvajali nadzor s patruljami in brezpilotnimi letalniki.
Po Trumpu pa se zgleduje tudi argentinski predsednik Javier Milei. Argentina je po navedbah zunanjega ministra Pabla Quirna dokončno izstopila iz Svetovne zdravstvene organizacije. Iztekel se je namreč enoletni rok po podaji izstopne izjave, ki jo je argentinska vlada podala dva meseca potem, ko je to januarja lani storila ameriška. Argentinski predsednik Milei Svetovno zdravstveno organizacijo kritizira zaradi svetovanja med pandemijo covida 19 in jo obtožuje izvajanja največjega eksperimenta družbenega nadzora v zgodovini. V organizaciji ostaja 193 držav.
Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ekvadorsko vojsko obtožil bombardiranja kolumbijskega ozemlja. Zatrdil je, da so kolumbijski varnostni organi našli 27 zoglenelih trupel, kar bi lahko zakrivila le iz zraka odvržena bomba. Ekvadorska vlada obtožbe zavrača in trdi, da vse operacije izvajajo le na svojem ozemlju. V začetku marca je ekvadorska vojska v sodelovanju z ameriško sprožila operacijo proti oboroženim skupinam na ekvadorsko-kolumbijski meji.
Sindikat poklicnega gasilstva je začel opozorilno stavko zaradi nepodpisa kolektivne pogodbe za dejavnost poklicnega gasilstva. Stavka bo trajala do volitev, pridružujejo pa se ji vse poklicne gasilske enote. Kot sporočajo iz sindikata, so z vladnimi pogajalci normativni del pogodbe dorekli septembra, vladna stran pa je v začetku marca predlagala ponovno odpiranje nekaterih členov.
Dodaj komentar
Komentiraj