Porajajo se ugibanja, da bi Evropska unija že to poletje lahko ponovno uvedla kontrole na mejnih prehodih z Grčijo. V Bruslju naj bi že dalj časa potekale razprave o možnosti najhujšega scenarija v tej državi. Bruselj namreč skrbi, da bi zaradi kolapsa Grčije v kaos, ljudje iz te države začeli prenašati velike vsote denarja, kar bi privedlo do porasta kriminala. Grčija bi prav tako nehala biti sposobna nadzorovati lastne meje, to pa bi imigrantom, ki večidel potujejo preko nje, omogočilo prosto pot v države zahodne Evrope. Čeprav je ponovna vzpostavitev mej politično težavno vprašanje, pa formalno zaprtje ne bi smelo biti večji problem, saj v Schengenskem območju veljajo jasna pravila s katerimi je mogoče uvesti takšne ukrepe.

Ameriški finančni mediji pa medtem poročajo, da bi Grčija območje evra lahko zapustila že 18. junija, če tako imenovane populistične stranke zmagajo na volitvah dan poprej. Tako situacijo ocenjuje Nick Dewhirst, vodilni pri podjetju za plemenitenje kapitala Integral Asset Management. Meni tudi, da je grška družba zgrajena na shemah in goljufanju - s tem naj bi se tam ukvarjali ‘vsi’, vendar ostala Evropa Grčijo sedaj kliče k odgovornosti. Po Dewhirstovi logiki se Nemci niso pripravljeni upokojevati pri 65-ih, da bodo Grki lahko v pokoj odhajali pri 50-ih. Dewhirst nadalje meni, da so apokaliptični scenariji glede izstopa Grčije iz evroobmočja pretirani. Po njegovem mnenju se bodo tamkajšnje banke zaprle za teden dni, nato pa se ponovno odprle z novo valuto, ki ne bo Drahma ampak tako imenovan gevro. To je grški evro, za katerega bi veljalo menjalno razmerje dva gevra proti enemu evru. Dewhirst vidi v tem priložnost za razcvet - čeprav grki ne bodo mogli kupovati nemških industrijskih dobrin bodo nemci lahko kupovali grške vile - posledičen razcvet turizma pa naj bi za grško mladino ustvaril tudi zavidljiva delovna mesta v tej tako imenovani industriji.

Grčije pa s pomočjo stereotipov ne dojemajo le konzervativni investitorji ampak tudi Christine Lagarde, predsednica Mednarodnega Denarnega Sklada. Konec preteklega tedna je ocenila, da je Grčijo v krizo pripeljalo izmikanje davkom, ki se izvaja na vseh nivojih grške družbe. Njeni profili na socialnih omrežjih so bili zato čez vikend tarča ogorčenja grških državljanov, ki se jim je ta izjava zdela malone rasistična. Lagardova je v pojasnilu razkrila tudi svoj osebni dohodek, ki je zaradi mednarodne narave denarnega sklada oproščen plačevanja davkov - z dodatki pa znaša več kot pol milijona ameriških dolarjev letno. Lagardova kljub temu plačuje davke na nepremičnine, ki jih ima v lasti v Franciji ter Združenih Državah Amerike.

Britanska aktivistična skupina je začela s kampanjo ‘Ustavimo olimpijske rakete’ s katero opozarjajo na nesprejemljivost nameščanja protiletalskih raketnih baterij na ulicah Londona. Z njimi želijo oblasti varovati poletne olimpijske igre, aktivisti pa opozarjajo, da imajo rakete le kratek doseg treh do štirih milj zaradi česar bi njihove tarče zagotovo ogrožale okoliška okrožja. Aktivisti nadalje menijo, da bi bile lokalne skupnosti zaradi raket še dodatno ogrožene, saj bi slednje lahko postale tarča terorističnih napadov.

Julian Assange bo najverjetneje izročen Švedski, saj je izgubil tožbo na vrhovnem sodišču Velike Britanije. Ustanovitelj Wikileaksa, ki je obtožen posilstva in nadlegovanja dveh žensk na Švedskem, sam sicer trdi, da so vse obtožbe politično motivirane. Njegove trditve se zdijo logične, saj ga bo Švedska najverjetneje izročila Združenim državam Amerike, ki mu bodo tako lahko sodile zaradi objave tajnih podatkov na spletni strani Wikileaks. Pri tem je ključni korak ravno odločitev britanskega sodišča, ki je odločilo s petimi glasovi proti dvema. Sodišče je tako zavrnilo njegovo pritožbo na sklep o izročitvi, Assangeu pa preostane le, da se obrne še na Evropsko sodišče za človekove pravice. 40 letni avstralec, ki je bil na pogojnem izpustu, se sojenja ni udeležil.

Sveti sedež že nekaj časa pretresa škandal Vatileaks, kot so ga sami poimenovali v Vatikanu. Prostore papeževe pisarne naj bi že dalj časa zapuščali zaupni dokumenti o poslovanju božje banke oziroma Inštituta za Božja Dela. Policija je zaradi suma posredovanja le-teh medijem in javnosti aretirala papeževa osebnega strežnika Paolo Gabrielija, ki naj bi edini imel dostop do njih. Policija je med preiskavo njegovega doma našla štiri zaboje tajnih dokumentov, ki naj bi potrjevali njegovo vpletenost v izdajo. Kljub temu ostaja sum, da Gabrieli ni deloval na lastno pest, saj je le nižji strežnik v Vatikanu kjer imajo resnično moč kardinali. Sumili naj bi tudi enega teh, vendar so preiskovalni organi in Sveti sedež glede tega še vedno redkobesedni. Italijanski mediji so medtem polni teorij zarot in intervjujev z anonimnimi informatorji, ki naj bi domnevno prav tako sodelovali pri Vatileaksu. Sodeč po takšnih nepreverjenih navedbah naj bi informatorje skrbela naraščajoča moč papeževega državnega sekretarja Tarcisia Bertoneja, ki naj bi v preteklosti že zatrl podobne poskuse razkritij internega delovanja rimske kurije.

Republikanski kandidat za predsednika Združenih držav Amerike Mitt Romney je z zmago na strankarskih volitvah republikancev v Teksasu zbral zadostno število delegatskih glasov za osvojitev predsedniške nominacije. Sicer je Romney že več tednov logična izbira, saj sta se iz predsedniške tekme že poslovila njegova republikanska konkurenta Rick Santorum in Newt Gingrich. V javnomnenjskih raziskavah se Romney približuje zdajšnjemu demokratskemu predsedniku Baracku Obami. Ta se je že osredotočil na kritiko republikanca kot ultra kapitalista, pri tem pa mu pomagajo tudi sami republikanci. Romneyja na dan volitev namreč ni bilo v Teksasu, temveč se je udeležil prireditve za zbiranje denarja za kampanjo v organizaciji nepremičninskega magnata Donalda Trumpa. Brez denarja kandidatura res ni mogoča, vendar lahko takšna poteza negativno vpliva na njegovo javno podobo. Trump je namreč pred dnevi znova izražal konzervativne dvome o poreklu Obamovega rojstnega lista in njegovi upravičenosti do kandidature za predsednika ZDA.

Petkov poboj več kot sto ljudi, med njimi 49 otrok, v sirskem kraju Houla, še vedno odmeva. Kot odgovor na sirsko državno nasilje sta Francija in Nemčija izgnali sirskega veleposlanikae v Parizu oziroma Berlinu. Sirske diplomate so za nezaželene razglasili tudi v Italiji, Španiji, Kanadi in Avstraliji. Slovenija se odziva zadržano. Kot so sporočili iz Ministrstva za zunanje zadeve, še preučujejo možne ukrepe v zvezi s statusom veleposlanika Sirije, ki Slovenijo pokriva z Dunaja. Medtem je francoski predsednik François Hollande javno razmišljal o težjih ukrepih proti Siriji, na primer o posredovanju mednarodnih sil, vendar, kot v primeru Libije, v okviru Združenih narodov. Pri tem bo poskušal prepričati Ruse in Kitajce, da med glasovanjem o intervenciji ne vlagajo veta.

Danes bodo znani rezultati obdukcije nekdanjega poveljnika teritorialne obrambe Marijana Streharja, ki so ga v soboto našli mrtvega v manjšem tolmunu na območju Smolnika. Tiskovni predstavnik policijske uprave Maribor Bartolo Lampret je sicer povedal, da na umrlem niso našli znakov nasilja ali samomora, vendar so njegovi sorodniki s sinom Markom vse bolj prepričani, da ni šlo za nesrečo. Njemu in njegovim domačim naj bi namreč grozili, še najbolj potem ko je Strehar marca za časnik Delo dal intervju v katerem je spregovoril o dogodkih v zvezi z zavzetjem vojaškega skladišča na Zgornji Ložnici. Strehar je povedal, da je takrat ukaz za praznjenje skladišča dobil od tedanjega sekretarja za narodno obrambo - Janeza Janše.

V Mariboru danes poteka peti čezmejni zaposlitveni sejem Slovenija – Avstrija, katerega namen je zbližanje slovenskih in avstrijskih delodajalcev ter iskalcev zaposlitve. Pri razstavljavcih je na voljo približno 670 prostih delovnih mest, tudi 500 sezonskih del v kmetijstvu.

Mariborski zavod za zaposlovanje:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Zanimalo nas je tudi, kako gospodarska kriza vpliva na teg delovne sile.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje

Kaj pomeni selitev delavec v tujino za slovenski trg delovne sile?

Izjava se nahaja v posnetku oddaje