Današnji informativni program začenjamo v Ukrajini. Vodilni predstavniki Evropske unije bodo na srečanju vrha obeh strani v Kijevu preverjali složnost politične elite pri izvajanju naloženih gospodarskih in političnih reform. Te zadevajo predvsem področja decentralizacije, boja proti korupciji ter urejanja energetskega sektorja. Zaradi slednjega je ukrajinska oblast deležna številnih očitkov, saj naj bi obsežne subvencije energetskim podjetjem močno najedale državni proračun. Poleg preverbe reform bo na dnevnem redu tudi status sporazuma o prekinitvi ognja, podpisan februarja. Navkljub obojestranskim obljubam o umiritvi razmer še vedno potekajo spopadi med sprtima stranema. Zadnji hujši spopad je potekal včeraj, ko so proruski uporniki s tanki obstreljevali vladne sile v vasi Širokino v bližini Mariopola.

Med evropskimi zahtevami političnih reform na strani Ukrajine je tudi ustavna ureditev statusa zasedenih območij Donecka in Luhanska, rok za uveljavitev sprememb pa velja do konca tekočega leta. Na drugi strani pogajalske mize Ukrajina poziva Evropo k postopkom za vizumsko liberalizacijo ter operacijo za nadzor meje z Rusijo. Za slednji ukrep sicer ni veliko možnosti, saj bi takšno postopanje Evrope dodatno ogrozilo razmere z Rusijo.  

Evropska unija in Združenje držav Jugovzhodne Azije sta sklenila, da odmrzneta pogajanja glede prostotrgovinskega sporazuma, ki je bil prekinjen leta 2009 s strani evropskih pogajalcev na podlagi pomislekov glede sodelovanja Mjanmara, ki mu očita nespoštovanje človekovih pravic. Čeprav Unija že vodi trgovinska pogajanja s posameznimi državami, z Evropske komisije sporočajo, da želijo sporazum skleniti s celotno  regijo. Začetek pogajanj je predviden s koncem letošnjega leta.

Turška republika Severni Ciper ima novega predsednika. Levosredinski in neodvisni kandidat Mustafa Akinci je z dvema tretjinama vseh glasov premagal dosedanjo glavo države Dervisa Erogluja. Sveži predsednik je v izjavah za medije napovedal nadaljevanje mirovnih pogovorov, ki so bili lanskega oktobra prekinjeni za nedoločen čas. Takrat je namreč grška stran zapustila pogajanja zaradi zahtev strani turškega Cipra za delež pri prodaji pravic za raziskovanje plinskih zalog na morskem dnu znotraj ciprskega državnega ozemlja.

Nadaljujemo z novicami predsedniških volitev, tokrat v Kazahstanu. Po pričakovanjih je z dvomljivo večino zmagal trenutni predsednik Nursultan Nazarbajev. Nazarbajev je predsednik Kazahstana že od razpada Sovjetske zveze, to je leta 1991. Tudi na tokratnih predčasnih volitvah je dobil zavidljivo število glasov, saj naj bi se zanj odločilo kar 97.7 odstotkov volivcev. Volitve bi sicer morale biti šele naslednje leto, vendar se je Nazarbajev odločil, da jih v izogib politični in ekonomski krizi razpiše malo prej, saj bi se sicer prekrivale s parlamentarnimi volitvami. Mednarodni opazovalci in volilna komisija o posebnih nepravilnostih v zvezi z volitvami niso poročali.

Podobno visok delež glasov kot kazahstanski prvak je na predsedniških volitvah v Sudanu dobil Omar Hassan al-Bašir. Ta morda ni tako zelo priljubljen kot prej omenjeni predsednik Nazarbajev, še vedno pa lahko šteje svoj delež glasov nad devetdesetimi odstotki. Bašir z novim valom ljudske podpore nadaljuje svojo vladavino, izborjeno leta 1989, ko je stolček zasedel z vojaškim udarom. Novi stari predsednik sicer obljublja ukrepe, ki bi pripomogli k stabilizaciji razmer v državi, in napoveduje strožji državni nadzor nad izvozom nafte. Ob tem Bašir obtožbe Mednarodnega kazenska sodišča, ki ga bremeni genocida v zatrtju upora v Darfurju, zavrača in na njih le zamahne z roko. Gotovo pa je res, da tudi ta mednarodna institucija svoje obdolžence prepogosto izbira selektivno.

Manj uspeha pri uveljavljanju svoje oblasti pa ima aktualni predsednik Burundije Pierre Nkurunziza. Ta je napovedal, da bo predložil kandidaturo na prihajajočih predsedniških volitvah, čeprav bi s tem kršil ustavo, ki določa, da lahko predsednik sedi na oblasti največ dva mandata. Nkurunziza, ki je svojo priložnost na čelu države že izkoristil, trdi, da njegova odločitev ni protiustavna, saj je bil v prvem predsedniškem  mandatu na svoje mesto določen s strani parlamenta in ne po volji ljudstva. Vendar ljudstvo na takšna pojasnila ne odgovarja z odobravanjem. V nedeljske večtisočglave proteste proti napovedani kandidaturi je posegla policija, ki se je nad protestnike znesla s solzivcem in opozorilnimi streli.

Za zaključek še javaljanje novinarke in dopisnice Radia Študent Anuše Pisanec iz Nigerije, ki pojasni razmere v državi po nedavnih volitvah.

Izjava.

Menjava oblasti je v opazovalcih vzbudila skrb po novem nasilju. Kakšno je vzdušje med ljudstvom po volitvah?

Izjava.