Brazilska federalna policija je z dokazi, ki jih je pridobila z metodami prisluškovanja in nalogi za preiskave, nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru izdala obtožnico za neuspeli državni udar. Policija v obtožnici, ki jo je posredovala v presojo brazilskemu vrhovnemu sodišču, ugotavlja, da je Bolsonaro ter 36 ministrov in drugih političnih zaveznikov vedelo za poskus državnega udara, s katerim so poskušali Bolsonara ohraniti kot predsednika države po porazu na volitvah leta 2022. Bolsonarovo zanikanje izida volitve je leta 2023 privedlo do obsežnih protestov v Braziliji, potem ko je Luiz Inácio Lula da Silva postal predsednik. V primeru, da bo Bolsonaro spoznan za krivega, ne bo smel kandidirati na prihajajočih volitvah leta 2026.

Senegalska vladajoča stranka Pastef je na parlamentarnih volitvah osvojila dobrih 80 procentov glasov. Stranka, ki jo vodi pred kratkim izvoljeni predsednik Bassirou Diomaye Faye, je s prepričljivo zmago osvojila 130 sedežev v 165-sedežnem parlamentu. Močna večina bo stranki Pastef in predsedniku omogočila nemoteno izpeljevanje zadanih reform in političnih ciljev. Volitve sledijo razpustitvi parlamenta, ki ga je predsednik Faye razpustil sredi septembra. Do njegove razpustitve ga je vodila opozicijska stranka Združeni v upanju, ki jo vodi nekdanji predsednik Macky Sall. Faye trdi, da je moral parlament razpustiti zaradi blokad pri izvrševanju obljubljenih reform, na podlagi katerih je bil izvoljen. 

Malijska vojaška hunta je na mesto odstavljenega premierja Choguela Kokalla Maïge imenovala Abdoulaya Maïgo. Vojaška hunta je na oblasti že zadnje tri leta, potem ko je leta 2021 izvedla puč. Malijska oblast se deli na tri politična telesa, na predsedstvo – nacionalni tranzicijski svet, ki deluje kot zakonodajno telo, ter premierja in njegovo vlado. Doslej sta pod poveljem hunte delovala predsedstvo in tranzicijski svet, sedaj pa bo hunta trdno obvladovala tudi vlado. Po besedah predstavnika hunte generala Assimija Goïte naj bi se država vrnila v civilno oblast do marca letos, vendar je hunta suspendirala tako politične stranke kot tudi volitve nasploh. 

Srbska opozicija, aktivisti in protestniki so se na protestu v Novem Sadu in drugih mestih po Srbiji s 15-minutnim molkom poklonili žrtvam, ki so ummrle v nesreči ob zrušitvi nadstreška na železniški postaji. Zbrali so se tudi pred stavbo tožilstva v Novem Sadu, kjer je pridržanih 12 ljudi, ki so obtoženi več kaznivih dejanj, med drugim nepravilne izvedbe gradbenih del, zaradi katerih je umrlo 15 ljudi. Danes so se začela zaslišanja pridržanih osumljencev. Med njimi sta tudi nekdanji minister za gradbeništvo Goran Vesić in nekdanja vodja srbskih železnic Jelena Tanasković. Če sodišče spozna osumljence za krive, jim grozi 12-letna zaporna kazen.

Madžarski parlamentarni odbor za pravosodje je čez noč sprejel dekret, s katerim zmanšuje število volilnih enot v Budimpešti. Doslej je bila prestolnica razdeljena na 18 volilnih enot, po novem pa jih bo imela le 16. Dekret poleg zmanjševanja volilnih enot v krajih, kjer se povečuje podpora opozicijski stranki Tisza, odpira nove volilne enote v krajih, kot je Županija Pešta, kjer vladajoči Fidesz ohranja podporo. Opozicijske stranke in kritiki Fidesza opozarjajo, da se ta vzorec sprememb pred volitvami ponavlja že zadnjih 10 let. Tako stranke, ki so na skrajno desnem političnem polu, kot tudi sredinske stranke trdijo, da je dekret legaliziral volilno goljufijo, saj naj bi omogočil, da se število sedežev stranke Fidesz bistveno poveča s trenutnih 106.

Kenijski predsednik William Ruto je odredil preklic podelitve nadzora nad osrednjim kenijskem letališčem indijski družbi Adani. Ruto je naznanil, da bo preklical pogodbo, vredno dve milijardi evrov, s katero so skupini Adani podelili vodstvo gradnje dodatne vzletne steze na mednarodnem letališču Joma Kenyatte. Poleg preklica osrednje pogodbe pa je Ruto odredil tudi preklic 30-letne in dobrih 700 milijonov evrov vredne pogodbe med kenijskim ministrstvom za energijo in skupino Adani, po kateri naj bi družba namestila električne daljnovode. Preklic pogodb je sledil potezi Združenih držav Amerike, ki so vodji skupine Adani, najbogatejšemu Azijcu Gautamu Adaniju, izdali obtožnico zaradi suma goljufije in plačevanja podkupnin indijski vladi.

Nizozemske propalestinske nevladne organizacije so na sodišče v Haagu vložile obtožnico zoper nizozemsko vlado, češ da ta ni storila dovolj, da bi preprečila genocid, ki ga Izrael izvaja v Gazi, ter zahtevali ustavitev izvoza orožja v Izrael. Kot trdijo, je Nizozemska zavezana storiti vse, kar je v njeni moči, da ustavi kršitve mednarodnega prava in konvencije Združenih narodov o genocidu iz leta 1948 na območju Gaze in zasedenem Zahodnem bregu.

Vlada je sprejela podaljšanje nadzora na meji s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev. Vlada je nadzor na meji s sosednjima državama uvedla že lansko jesen, ko naj bi varnost države ogrozili prebežniki iz držav Bližnjega vzhoda. Za zgled je slovenska vlada vzela svojo zahodno sosedo, ki je uvedla nadzor na meji. Severna soseda pa nadzor na meji s Slovenijo izvaja že zadnjih deset let. Prvotno načrtovani nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko naj bi veljal do 22. junija letos, vendar ga je vlada sedaj podaljšala še za dodatnih šest mesecev.

Poslanci v državnem zboru bodo anonimno glasovali o predlogu Antona Ropa za guvernerja Banke Slovenije. Po besedah koalicijskih partnerjev, ki so javno podprli državno sekretarko na finančnem ministrstvu Sašo Jazbec, je očitno, da bodo poslanci zavrnili predlog predsednice republike Nataše Pirc Musar za imenovanje Antona Ropa, nekdanjega premierja iz vrst stranke Liberalna demokracija Slovenije. Poleg koalicijskih partnerjev pa ni za pričakovati niti podpore opozicijskih strank, saj imajo te v mislih svoje kandidate. V NSi so podporo izrekli izvršnemu direktorju Delavske hranilnice Mihi Mihiču. Glavna opozicijska stranka pa meni, da bi moral Banko Slovenije še naprej voditi aktualni guverner Boštjan Vasle.