Mehiško vrhovno sodišče je s štirimi glasovi proti in z enim za zavrnilo predlog za dekriminalizacijo splava na celotnem območju Mehike, potem ko je lani sodnik v zvezni državi Veracruz odredil razveljavitev nekaterih členov v lokalnem kazenskem zakoniku, s tem pa dekriminaliziral splav v prvih 12 tednih nosečnosti in omogočil prekinitev nosečnosti iz zdravstvenih razlogov ter splav v primeru posilstva kadarkoli v nosečnosti. Z omenjeno zavrnitvijo so vrhovni sodniki preklicali odločitve sodnika iz Veracruza in onemogočili precedens za legalizacijo splava v vseh zveznih državah. Splav je v Mehiki sicer dovoljen v le dveh od skupno 32 zveznih držav, vladajoča levosredinska stranka MORENA predsednika Andresa Manuela Lopeza Obradorja pa je glede vprašanja splava razdeljena.

Hongkonške oblasti so prepovedale nastop 12 opozicijskim kandidatom na prihajajočih volitvah v zakonodajno telo, med drugim tudi bolj vidnemu prodemokratičnemu aktivistu Joshui Wongu. Po mnenju propekinških visokih hongkonških vladnih predstavnikov namreč zakonodajalec ne sme postati nekdo, ki zagovarja neodvisnost Hongkonga, ki podpira intervencije tujih vlad v notranje zadeve Hongkonga in ki nasprotuje implementaciji zakona o državni varnosti. Parlamentarne volitve bodo sicer septembra, špekulira pa se, da bi jih lahko za nekaj časa odložili zaradi epidemije novega koronavirusa.

V ameriškem kongresu je včeraj potekalo zaslišanje štirih tehnoloških težkokategornikov. Po videokonferenci so kongresniki gostili prve može Facebooka Marka Zuckerberga, Googla Sundarja Pichaija, Amazona Jeffa Bezosa in Appla Tima Cooka. Ti so se naposlušali številnih očitkov: od monopolnega položaja omenjenih podjetij in s tem omejevanja konkurence na trgu pa vse do domnevnega neenakopravnega upravljanja s konservativnimi stališči - te očitke so seveda izbrali republikanci. Direktorji podjetij so očitke seveda zavrnili in družno zatrdili, da so velika podjetja nujna in da omogočajo poligon za inovacije.

Združene države bodo iz Nemčije umaknile 11.900 vojakov, je naznanil ameriški obrambni minister Mark Esper. Približno polovica se jih bo vrnila v baze na domači zemlji, drugo polovico soldatov pa bodo premestili v nekatere ostale članice Severnoatlantskega zavezništva: nekaj jih bo svoj novi dom našlo ob Črnem morju, nekaj pa naj bi jih premestili v baltske države, na Poljsko in tudi v Italijo.  Hkrati z umikom okrog tretjine ameriških vojakov iz Nemčije - tam je namreč trenutno okrog 36 tisoč vojakov - bodo premestili tudi poveljstvo ameriških oboroženih sil v Evropi: ta se iz nemškega Stuttgarta seli v Belgijo. Z naznanitvijo umika so junijske napovedi Donalda Trumpa meso postale. Ameriški predsednik namreč trdi, da Nemčija ne zagotavlja dovolj finančnih sredstev Natu.

Evropska komisija je zavrnila šest vlog za finančna sredstva, ki jih je vložilo šest poljskih mest. Komisija se je za potezo odločila, ker se ta mesta označujejo za območja brez LGBT. Kot je poudarila evropska komisarka za enakost Helena Dalli, morajo biti za prejem sredstev spoštovane vrednote Evropske unije in temeljne človekove pravice. Zavrnjena mesta so se sicer prijavila na razpise za evropska pobratena mesta, za katera poljska mesta gre, pa za zdaj še ni znano.

Do sedaj največja koalicijska stranka v malezijskem parlamentu, Nacionalna fronta, ki ji pripada tudi ministrski predsednik Muhyiddin Yassin, je izstopila iz vladne koalicije, a bo po svojih besedah delo vlade podpirala še naprej. Kljub temu je to močan udarec za Yassinovo administracijo, saj je parlamentarna večina, če upoštevamo Nacionalno fronto, pičla, sedaj pa bo premier še bolj na milost in nemilost prepuščen svojim strankarskim kolegom. Nacionalna fronta se bo po besedah predsednika stranke Ahmada Zahida Hamidija posvetila sodelovanju z Islamsko stranko, ki pa je v koaliciji. Potezo Nacionalne fronte lahko sicer razumemo kot odziv na obsodbo nekdanjega predsednika vlade in še vedno vplivnega člana stranke Najiba Razaka, ki je bil včeraj spoznan za krivega korupcije in nelegalne prilastitve nacionalnega premoženja.

Vladajoča stranka v Slonokoščeni obali, RHDP, je aktualnemu predsedniku države Allasaneju Ouattareju tudi uradno podelila nominacijo za nastop na predsedniških volitvah, ki se bodo odvile 31. oktobra. Ouattara pa še ni odločen - svojo odločitev bo javnosti naznanil predvidoma šestega avgusta. Predsednik, ki vlada že dva mandata od leta 2010, ni nameraval ponovno kandidirati, a je na začetku julija umrl njegov tesni politični zaveznik in premier Amadou Gon Coulibaly, ki je bil kandidat vladajoče stranke za predsednika in Ouattarejev očitni naslednik. Kaže, da vladajoča stranka za predsedniški stolček ni našla drugega aduta kot Ouattareja. Še tretji predsedniški mandat bi bil sicer ustavno sporen, saj ustava dopušča zgolj dva mandata.

Upravno sodišče je z začasno odredbo zadržalo veljavnost sklepa vlade, s katerim je ta 16. aprila zamenjala tri od štirih nadzornikov Radiotelevizije Slovenija, ki jih sicer na položaj lahko imenuje. Na sodišče se je obrnil tedaj zamenjani nadzornik Matjaž Medved, ki s tem manevrom želi doseči prepoved vladnega poseganja v mandate članov nadzornega sveta. Novica o sklepu je med nadzorniki zaokrožila tik pred začetkom seje nadzornega sveta, tako da je sejo predsednik nadzornikov Andrej Grah Whatmough prekinil še pred obravnavo dnevnega reda - na tem je bila pomembna predvsem obravnava finančnega načrta za prihodnje leto. Nov sklic seje nadzornega sveta bo predvidoma avgusta. Borut Rončević, sociolog in s strani Janševe vlade imenovani nadzornik, ki je sedaj potegnil ta kratko, pa v situaciji - po njegovem včerajšnjem tvitu sodeč - vidi zaroto globoke države.

Ustavno sodišče je odločilo, da proračunski dokumenti za lansko leto niso bili v neskladju z ustavo. Zahtevo za oceno ustavnosti so lani spomladi vložili ravno poslanci slovenske pomladi. V proračunskih dokumentih so namreč predstavniki SDS-a in NSi-ja videli kršenje fiskalnega pravila, zapisanega v ustavo, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, celotni izdatki pa so bili po njihovo načrtovani za 270 milijonov evrov previsoko. A ustavno sodišče je, podobno, kot je takrat na očitke odgovarjala vlada, zapisalo, citiramo: "Srednjeročnost iz ustavne določbe je treba razumeti kot dolžnost takega fiskalnega upravljanja in načrtovanja, ki se osredinja na stanje javnih financ skozi celoten ekonomski cikel in ne samo na tekoče proračunsko leto." Konec citata. S tezo, da lanski proračun ni bil v neskladju z ustavo, se je strinjalo sedem ustavnih sodnikov, dva pa sta glasovala proti. To sta bila, kako presenetljivo, Klemen Jaklič in Marko Šorli.