OFF malijskih strank
Malijska vojaška hunta je izdala odlok, s katerim je razpustila vse politične stranke v državi. Odlok sledi protestom v začetku meseca, na katerih so demonstranti zahtevali ponovno uvedbo demokracije in konec vojaške vladavine. Protestniki so v petek načrtovali nov shod proti hunti, ki so ga po izdanem odloku odpovedali. Po protestih so organizacije za človekove pravice poročale o izginotjih več opozicijskih voditeljev, ki so bili aretirani ali ugrabljeni. Hunta, ki jo vodi Assimi Goïta, je oblast v državi prevzela leta 2021 z drugim državnim udarom v dvanajstih mesecih, potem ko je del malijskih oboroženih sil prvi puč izvedel avgusta lani.
Tanzanijska policija je aretirala namestnika generalnega sekretarja opozicijske Stranke za demokracijo in razvoj, znane kot CHADEMA, Amanija Golugwo. Policija je Golugwo aretirala na mednarodnem letališču v mestu Dar es Salaam, saj je državo večkrat zapustil in se vanjo vrnil brez upoštevanja zakonitih postopkov. Golugwo so izpustili proti plačilu varščine. Prejšnji mesec je bil Tundu Lissu, vodja strake CHADEMA, obtožen veleizdaje, dan zatem pa je Neodvisna nacionalna volilna komisija stranko diskvalificirala iz oktobrskih splošnih volitev.
Na albanskih parlamentarnih volitvah je slavila Socialistična stranka premiera Edija Rame, ki je prejela 52 odstotkov glasov. Socialisti so si zagotovili devet sedežev več kot na zadnjih volitvah leta 2021, sicer pa so to četrte zaporedne volitve, na katerih so prejeli največ glasov. Drugo mesto je zasedla Demokratična stranka, ki bo imela v naslednjem sklicu 140-članskega parlamenta 50 poslancev. Parlamentarni prag so prestopile še Socialdemokratska stranka Albanije, Stranka priložnosti, Gibanje skupaj in Gibanje Albanija postane. Po razglasitvi rezultatov je nekdanji predsednik vlade in vodja Demokratične stranke Sali Berisha dejal, da njegova stranka ne bo sprejela rezultatov volitev, in pozval k protestom. Državno posebno tožilstvo je sporočilo, da preiskuje 39 primerov, povezanih z volitvami, največ s kupovanjem glasov, toda ni opredelilo, katere stranke so osumljene. Tudi evropski Urad za demokratične institucije in človekove pravice je naznanil, da so njihovi opazovalci v času kampanje poročali o množičnem ustrahovanju in zlorabi javnih sredstev. Več o albanskih parlamentarnih volitvah v OFFsajdu ob petih.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je naznanila, da bo osem zveznih agencij ukinilo dodatnih 400 milijonov evrov sredstev univerzi Harvard. Vlada je kot razlog za ukinitev financiranja navedla problem diskriminacije, s katerim naj bi se soočala univerza. Trumpova vlada je aprila zamrznila dobri dve milijardi evrov sredstev, saj je univerza zavrnila vladne zahteve po nekaterih spremembah delovanja. Vlada je Harvardu poslala pismo, v katerem je zahtevala prekinitev vseh programov vključevanja raznolikosti, obravnavo bodočih študentov zgolj na podlagi sposobnosti in posredovanje prijavnih podatkov zvezni vladi v revizijo. Glavni razlog za napadanje univerze pa je borba proti študentskim protestnikom, ki so lani v podporo Palestini organizirali blokade univerz. Vodstvo Harvarda je nato vložilo tožbo proti vladi, s katero je želelo ustaviti Trumpovo zamrznitev financiranja.
Ostajamo v Združenih državah Amerike. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Kubo ponovno uvrstilo na seznam držav, ki se proti terorizmu ne borijo v celoti. Odločitev so na ministrstvu utemeljili, češ da je na otoški državi najmanj enajst ubežnikov pred ameriškim pravosodjem, več teh pa je obtoženih terorizma. Ameriški predsednik Trump se je za podoben ukrep odločil že v času svojega prvega mandata, a ga je njegov naslednik Joe Biden odpravil zaradi sodelovanja držav v boju proti terorizmu. Na seznamu držav, ki se proti terorizmu ne borijo v celoti, so tudi Iran, Severna Koreja in Venezuela.
Italijansko kasacijsko sodišče, najvišje pritožbeno sodišče v državi, je presodilo, da lahko oblasti migrante pošljejo v migrantski center v Gjadru za repatriacijo, čeprav so migranti vložili prošnje za mednarodno zaščito. Sodišče je odločalo o primeru maroškega državljana, ki je v Gjadru zaprosil za mednarodno zaščito. Rimsko pritožbeno sodišče je razsodilo, da njegova prošnja ni združljiva z memorandumom o sodelovanju, ki sta ga sklenili italijanska in albanska vlada, in ukazalo njegovo vrnitev v Italijo. Tožbo na kasacijsko sodišče je vložilo državno ministrstvo za notranje zadeve.
Neustanovljena stranka Mi, socialisti! poslanca Mihe Kordiša je pripravila zahtevo o sklicu referenduma o povečevanju državnih vojaških izdatkov. Socialisti zahtevajo konec slovenske vpletenosti v vojno v Ukrajini, sankcije proti Izraelu in odpoved orožarskih nabav. Kordiševa stranka nasprotuje tudi novačenju v vojsko in poskusom ponovne uvedbe naborništva. Prejšnji teden je vlada premiera Roberta Goloba naznanila, da bo že letos namenila dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambno in varnostno politiko, do leta 2030 pa se bodo izdatki povečevali do treh odstotkov BDP-ja. Slovenija je za obrambne izdatke lani namenila 1,35 odstotka BDP-ja, kar je okoli 905 milijonov evrov. Ustanovni kongres socialistične stranke bo potekal jeseni, kot pa je povedal Kordiš, ima okoli petsto članov. Svet stranke Levica je novembra lani sprejel sklep o zamrznitvi Kordiševega članstva v stranki, sredi marca pa ga je disciplinska komisija stranke izključila iz Levice.
Štirideset delavcev podjetja Yapi Merkezi, izvajalca del na drugem železniškem tiru med Divačo in Koprom, je objavilo javno pismo, v katerem so zapisali, da jih delodajalec od 21. marca zadržuje v kampu podjetja. Napisali so, da v kampu živijo kot v zaporu, da jim delodajalec ni podal pojasnil o njihovem statusu, saj je več delavcev zaradi mobinga podpisalo sporazumno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ter da prosijo za preiskavo in posredovanje pristojnih organov. Državna družba 2TDK, ki je investitorka v projekt, je po objavi pisma od Yapi Merkezi zahtevala pojasnila in odpravo kršitev.
Višje sodišče v Ljubljani je po pritožbi specializiranega državnega tožilstva razveljavilo oprostilno sodbo ljubljanskega župana Zorana Jankovića in drugih vpletenih iz junija leta 2023. Tožilstvo je v zadevi parkirišča v Stožicah Jankoviću očitalo zlorabo položaja za pridobitev velike protipravne premoženjske koristi in goljufijo na račun sredstev EU. Za tožilstvo je bila sporna pogodba v vrednosti 1,8 milijona evrov letno med občino in družbo Grep, ki je investirala v športno-trgovinski kompleks, za najem 2500 parkirnih mest. Višje sodišče je zadevo sedaj drugemu okrožnemu sodišču vrnilo v sojenje.
Dodaj komentar
Komentiraj