Poljski parlament je za mandatarja izbral predsednika stranke Civilna platforma in vodjo Državljanske koalicije Donalda Tuska. Še pred tem so poslanci izglasovali nezaupnico dosedanjemu predsedniku vlade Mateuszu Morawieckemu, ki ga je nominiral nekdanji strankarski kolega, predsednik države Andrzej Duda. Z nezaupnico so poslanci končali osemletno vladavino desničarske stranke Zakon in pravičnost. Morawiecki in njegova stranka sta na parlamentarnih volitvah pred dvema mesecema osvojila največ glasov, a so večino parlamenta zasedle doslej opozicijske Državljanska koalicija, Tretja pot in Levica. Tusk izbor ministrov in program vlade pravkar predstavlja v parlamentu, kjer bodo o potrditvi njegove vlade glasovali še danes.

Iz Poljske se še ne bomo premaknili, tako kot se ne premika tovorni promet na štirih mejnih prehodih med Poljsko in Ukrajino. Včeraj popoldne je sicer župan poljskega obmejnega mesta Dorohusk, Wojciech Sawa, zatrdil, da je lastnoročno odprl mejo in v Ukrajino omogočil prehod petnajstim tovornjakom. Vendar je zatem eden od poklicnih šoferjev s tovornjakom zablokiral tamkajšnjo avtocesto. Tudi ostale tri poljsko-ukrajinske mejne prehode blokirajo poljski tovornjakarji, ki nasprotujejo prostemu prehodu ukrajinskih tovornjakov v Evropsko unijo, kar je Evropska komisija omogočila pri vzpostavitvi kopenskega koridorja za ukrajinsko blago. Lažji prehod meje in s tem povečano število ukrajinskih prevoznikov na Poljskem prevozniki razumejo kot nelojalno konkurenco, ki ogroža njihovo poslovanje in življenje. 

Spodnji dom francoskega parlamenta je zavrnil predlog zakona o priseljevanju, ki ga je vložil notranji minister Gérald Darmanin. Darmanin je zaradi zavrnitve zakona želel odstopiti, vendar je to predsednik Emmanuel Macron zavrnil in ministra pozval k vztrajanju pri uveljavitvi predloga. Darmaninov zakon bi pospešil proces obravnave prošenj za azil in olajšal deportacijo priseljencev, ki jih oblast označi za nevarne. Poleg tega bi omejil medicinsko pomoč za priseljence na zgolj nujne primere in reguliral delo priseljencev brez dokumentov. Darmaninov namen je tudi otežitev združevanja družin priseljencev in pridobivanja državljanstva otrok, rojenim staršem brez francoskega državljanstva. Leve stranke so v parlamentu brez razprave zakon zavrnile, ker je preveč represiven, desne pa zaradi tega, ker ni dovolj. Za zakon je tako glasovalo 265, proti pa 270 poslancev. Macronova koalicija v spodnjem domu nima absolutne večine. Poslanka ksenofobne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen je zatrdila, da je zavrnitev zakona obvarovala Francijo pred valom migracij.  

Izraelska okupacijska vojska nadaljuje z napadi na bolnišnice. Ministrstvo za zdravje v Gazi je sporočilo, da so okupatorski vojaki ob podpori letalskih napadov s težko oborožitvijo vstopili v bolnišnico Kamal Advan na severu Gaze. Katarska Al Džazira poroča, da so izraelski vojaki ustrelili vsaj dva zdravstvena delavca, hkrati pa okupatorji po zvočnikih pozivajo vse moške, starejše od 15 let, naj se predajo. Izkušnje z genocidno vojsko iz preteklih nekaj dni nas učijo, da nameravajo vojaki palestinske moške sleči in jih z zavezanimi očmi odpeljati neznano kam.  Izraelsko nasilje se stopnjuje tudi na Zahodnem bregu, kjer okupacijske sile z vse pogostejšimi in nasilnejšimi racijami napadajo begunsko taborišče Dženin. Po poročanju portala Times of Gaza so okupacijske sile obkolile dženinsko bolnišnico Al Razi. Pod bombnim udarom pa niso le bolnišnice. Izraelska okupacijska vojska je razstrelila šolo v Beit Hanunu na severu Gaze, ki jo upravlja Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu. Medtem na generalni skupščini Združenih narodov obravnavajo predlog Egipta in Mavretanije o takojšnjem premirju v Gazi. Besedilo predloga je na las podobno predlogu za premirje, ki so ga v soboto z vetom na varnostnem svetu Združenih narodov blokirale Združene države Amerike. 

Prva skupina Bad blue boysev, ki so bili v Atenah za rešetkami preiskovalnega pripora zaradi umora navijača grškega AEK-ja Mikalisa Katsurisa, se je vrnila na Hrvaško. Preiskovalni sodnik je po štirih mesecih aresta ugodil zahtevam zaprtih Boysov, da se jim priporna kazen odpravi, tako da so po plačilu varščine od tisoč do dva tisoč petsto evrov po glavi lahko zapustili pripor. Po neuradnih informacijah hrvaške radiotelevizije je sodišče ugodilo petdesetim zahtevam po izpustitvi na svobodo, medtem ko usoda preostalih 52 zaprtih Boysov še ni znana. V luči vrnitve zagrebških navijačev so predstavniki navijaških skupin Demoni iz Pule, Kohorta iz Osijeka, Armada z Reke, Tornado iz Zadra, Funcuti iz Šibenika, ultrasi iz Vinkovcev ter največji Bad blue boys in splitska Torcida sklenili dogovor o novih pravilih navijaškega nasilja. Odslej je po navijaškem kodeksu na Hrvaškem prepovedano uporabljati kakršno koli orožje, pretepali se bodo samo s pestmi in nogami. Kljub temu so vsi ljubitelji hrvaškega nogometa že pred tem zagotavljali, da hrvaški navijači med pretepanjem ne uporabljajo palic, bokserjev, nožev in pirotehničnih sredstev. To načelo je namreč glavna točka obrambe Bad blue boysev pred grškim pravosodjem. Medtem ko hrvaški navijači sklepajo spravo, je grška vlada zaostrila svojo vojno proti navijačem. Desna vlada Kiriakosa Micotakisa je vodstvo grške nogometne Superlige prosila, naj prihodnja dva meseca vse tekme organizira pred praznimi tribunami.

Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko odpira javno razpravo o predlogu novega Zakona o medijih. V predlogu so se po besedah ministričinega svetovalca Lenarta Kučiča osredotočili na tri stebre: avtonomijo novinarjev, medijsko raznolikost in preglednost. Predlog zakona največ sprememb uvaja na področju lastništva medijev. Nadzor in omejitev lastniške koncentracije, kot jo ima denimo Martin Odlazek na lokalnih radijih, nameravajo na ministrstvu izvajati z vzpostavitvijo tako imenovanega medijskega erarja, bazo podatkov, ki bi prikazovala seznam medijev, njihovih lastnikov in načine financiranja, predvsem preko oglaševalskih pogodb z državnimi podjetji. Ministrstvo z novim zakonom namerava tudi prenoviti sistem subvencioniranja medijske produkcije. Dosedanji medijski razpis bo tako zamenjala shema spodbud, subvencij in podobnih mehanizmov za podporo medijskemu ustvarjanju. Kako točno bo to vplivalo na medijsko krajino, še ni jasno, a kot kaže, se bodo za tovrstno podporo potegovale tudi družbe, podjetja in osebe, ki doslej niso veljale za medije. Lenart Kučić je namreč za portal Siol pojasnil, da bo novi zakon kot medije razumel vsako dejavnost, ki nagovarja splošno javnost. Definicijo medija bodo na ministrstvu razširili predvsem v luči vzpostavitve novih medijskih oblik, kot so družbena omrežja in spletni blogi, ki jih veljavni, več kot dve desetletji star zakon o medijih, ne opredeljuje. Hkrati so v predlog zakona v skladu z evropskimi smernicami vključili določilo o proizvodih umetne inteligence, ki bodo morali biti po novem jasno označeni, uporaba fotomontaže in deep-fake videoposnetkov pa bo popolnoma prepovedana. 

Direktor Zdravstvenega doma Idrija Tomaž Glažar opozarja, da predlog novih smernic ministrstva za zdravje predvideva ukinjanje programov, ki zaposlujejo manj kot petino zdravstvenega tima. Gre za programe, v sklopu katerih zdravnik in medicinska sestra ne moreta v celoti zapolniti svojega delovnega časa, zato te programe izvajajo zdravstveni delavci s podjemnimi pogodbami, brez redne zaposlitve. Če bi zdravstveno ministrstvo smernice uveljavilo, bi v Zdravstvenem domu v Idriji izgubili programe rentgena, razvojne ambulante za otroke in mladostnike ter program farmacevtskega svetovanja. Rentgen bi tako morali ukiniti tudi v Tolminu, kar bi, tako Glažar, ogrožalo možnosti zdravljenja prebivalcev celotne Severne Primorske. Zavod za zdravstveno zavarovanje predlog podpira, saj meni, da bi spremembe rešile problem razpršenosti medicinskih programov, ki jih izvajajo delavci na podjemnih pogodbah, torej bi se te storitve centralizirale v večjih zdravstvenih središčih. Po podatkih zavoda je v Sloveniji 238  ambulant, ki bi morale, sledeč predlaganim smernicam, ukiniti programe. Med primere programov, ki bi jih po novih smernicah lahko ukinili, sodijo dispanzerji za mentalno zdravje, patronažne službe in sanitetni prevozi na dialize.

Gorazd Božič, direktor javnega zavoda GO! 2025, ki organizira projekt Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici, je podal odstopno izjavo. Za Primorske novice je pojasnil, da se je za odstop odločil, ker z občinsko upravo ne deli vizije razvoja in izvedbe projekta. Člani mestnega sveta so Božiču odobrili poln mandat oktobra, čeprav so ga še septembra pozvali k odstopu, česar takrat ni želel storiti. Člani mestnega sveta so ga ob septembrski nezaupnici obtožili, da je črpal premalo programskih sredstev iz državnega in evropskega proračuna. Božič je medtem prepričan, da je zavod počrpal skoraj celotno vsoto proračunskih sredstev. Župan mestne občine Nova Gorica Samo Turel iz Gibanja Svoboda za novo vršilko dolžnosti direktorice predlaga vodjo svojega kabineta Mijo Lorbek.

OFF je pripravila vajenka Brina s pomočjo Viranta.

Vir fotografije: ANUG, wikimedia, creative commons