Litvanski zunanji minister, Linas Linkevicius, je nedavno potožil, navajamo: “Na svetovnih srečanjih govorimo o onesnaževanju oceanov, nikoli pa ne naslavljamo onesnaževanja misli.” Kakopak je minister z onesnaževanjem misli ciljal na ruski propagandni aparat, pred katerim očitno trepeta vsa Evropska unija. Ministri Unije danes proučujejo, že v četrtek pa naj bi sprejeli plan za zoperstavljanje ruski medijski mašineriji. Osnutek visoke predstavnice EU za zunanjo politiko, Federice Mogherini, predvideva financiranje medijev, ukrepanje proti ruskima medijskima hišama Russia Today in Sputnik preko regulativnih teles in posredovanje sporočil prebivalcem držav Vzhodnega partnerstva, in to na način, ki, navajamo: “Namesto da pojasni podrobnosti politik in programov EU, mora jasno razložiti njihove koristi za ljudi v regiji (...) v jasnem jeziku, ki temelji na resničnih zgodbah o uspehu, in kar bo odmevalo med ciljno publiko.”

Poslušni in enoznačni domači množični mediji očitno niso dovolj. Raziskave javnega mnenja ne le onkraj in na vzhodnem obrobju, tudi v srčiki EU, Nemčiji in Franciji, kažejo na pomembno manjšino drugačemislečih - kar tretjina Nemcev meni, da Rusija ni kriva za stanje v Ukrajini, z njimi pa soglaša četrtina Francozov. Če neimenovani diplomat s severa razume jačanje propagandnega aparata Evropske unije kot pragmatično, pa diplomati z vzhoda Unije niso zadovoljni. Upajo, da bo srečanje ministrov privedlo do še konkretnejših ukrepov proti ruskemu pogledu.

K spogledovanju hrvaških političnih elit z upravljanjem medijev. Hrvaško novinarsko društvo je na posebni tiskovni konferenci ponovno opozorilo na politične pritiske, s katerimi se srečujejo novinarji in medijski komentatorji v Hrvaški. Poskusu političnega vplivanja se v zadnjem času kažejo v odpovedih sodelovanja in grožnjah z odpovedjo nekaterim vodilnim hrvaškim novinarjem in komentatorjem. Primera Borisa Dežulovića, zdaj že nekdanjega kolumnista splitske Slobodne Dalmacije, in Borisa Pavelića, novinarja reškega Novega lista, sta v preteklih dneh močno odmevala v hrvaški javnosti, številni novinarji, ki so podvrženi pritiskom, pa si o tem ne upajo javno spregovoriti. Saša Leković, predsednik Hrvaškega novinarskega društva.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Še preden se posvetimo drugim novicam, pa še primer pritiska na medije iz Tajske. Po letu dni vladavine vojske je jasno, da ta ni naklonjena poročanju, ki ne bi bilo v skladu z uradno različico, povečali sta se cenzura in samocenzura. A očitno še premalo samocenzure, saj vlada vabi 200 lokalnih pa tudi tujih novinarjev na sestanek, kjer jim bodo razložili, kako podajati konstruktivna vprašanja in kako se dejstva ne izkrivljajo. Že pred časom je premier Prayuth Chan-ocha izjavil, navajamo: “Treba je reformirati medije. Moram jim svetovati. Moram jim povedati, kaj smejo storiti in česa ne."

Venezuelski volilni svet je po dolgotrajnem odlašanju vendarle razpisal datum parlamentarnih volitev. Zamuda pri razpisu volitev je v vrstah venezuelske opozicije vzbudila sume, da volitve ne bodo izpeljane, naposled pa je volilni svet vendarle odločil, da bodo volivci novo sestavo parlamenta izbirali 6. decembra. Zdaj ima v venezuelskem parlamentu večino Združena socialistična stranka Venezuele predsednika Nicolasa Madura, kar pa se utegne že ob koncu leta spremeniti, saj javnomnenjske raziskave opoziciji napovedujejo močno zmago. Prav to naj bi bilo po mnenju opozicijskega zavezništva razlog, da je volilni svet, ki ga obtožujejo, da je pod vplivom vladajočega režima, odlašal z razpisom volitev.

Ena od zahtev opozicije, zaradi katere med drugim zaprti opozicijski voditelj Leopoldo Lopez od maja gladovno stavka, je tudi, da volitve nadzirajo objektivni zunanji opazovalci. Predsednica volilnega sveta, Tibisay Lucena, je napovedala, da bodo decembrske politike preverjali opazovalci iz držav Unije južnoameriških držav. Ker venezuelske oblasti z večino članic unije gojijo precej prijateljske odnos, je vprašanje, ali bo odločitev volilnega sveta zadostila zahtevam venezuelske opozicije.

Prebivalci barakarskega naselja, znanega pod imenom Sodoma in Gomora v ganski prestolnici Akra, protestirajo zaradi načrtovane porušitve naselja. Rušenje se je začelo konec tedna, oblasti pa dejanje opravičujejo s trditvijo, da naselje ovira odtok vode v morje in s tem povečuje nevarnost poplav. Na protestih, ki jih je policija razpršila s solzivcem, se je zbralo več tisoč ljudi.

Analiza DNK-ja preživelih obleganja Leningrada med drugo svetovno vojno je pokazala, da je mnogim preživetje omogočila biološka prednost. Tako trdijo ruski znanstveniki, ki so svoje ugotovitve objavili v znanstveni reviji Science. Primerjava genomov preživelih iz Leningrada in tistih, ki so v istem času živeli v drugih predelih Rusije, je pri prvih pokazala mutacijo, ki je omogočila vzdrževanje telesne temperature z nižjo porabo energije ter povečala efektivnost nekaterih procesov v celicah.

Znanstveniki nemškega Inštituta Max Planck so medtem analizirali genom čeljustnice človeškega prednika, najdenega v arheološkem izkopu v Romuniji. Omenjena čeljustnica je stara med 37.000 in 42.000 let, analiza genoma pa je pokazala do sedaj najvišji delež neandertalskega dednega zapisa, najdenega v predniku modernega človeka. Znanstveniki ugibajo, da je imel originalni lastnik čeljustnice neandertalskega prednika le štiri do šest generacij nazaj. S tem se zavrača teorija, da so neandertalci in homo sapiensi soobstajali le v obdobju pred 50.000 leti. Pričujoče in druga dognanja kažejo daljše obdobje soobstoja in močno prepletanje populacij.

Svetovna zdravstvena organizacija je kemikalijo 2,4-D, masovno uporabljeno v boju proti plevelu, označila za potencialno karcinogeno. Po drugi strani bi znanstveniki lahko odšli na kratko ekskurzijo v Vietnam - 2,4-D je herbicidni del strupenega koktajla Agent Orange, s katerim so Ameri škropili džunglo med vietnamsko vojno - in je po vojni povzročala epidemije raka. Zmerna označba o možni rakotvornosti je padla po enotedenskem znanstvenem kongresu, na katerem je sodelovala tudi znanstvena divizija Dow Chemicals, uradnih proizvajalcev 2,4-D. Odločitev botruje nedavnemu dognanju WHO, da tudi Monsantov veleiztrebljevalec pleveli in koke RoundUp morebiti povzroča raka.

Transparency International Slovenija kritizira izvajanje načela dostopa do informacij javnega značaja in opozarja predvsem na dve pomanjkljivosti ali pa kar načrtnosti, ki onemogočata dostop do marsikatere informacije posameznikom, medijem in drugim zainteresiranim. V imenu organizacije govori Anja Rupret.

Izjave se nahajajo v posnetku oddaje.