Inšpektorji Združenih narodov, pristojni za kemično orožje, se v skladu z napovedmi že vračajo v Sirijo, kjer bodo preverili še preostale obtožbe o uporabi kemičnega orožja v državljanskem konfliktu. Inšpektorska ekipa Združenih narodov se je v Siriji mudila že pred časom, ko je proučevala obtožbe o uporabi kemičnega orožja v predmestju prestolnice Damask 21. avgusta letos, ob objavi poročila pa so poudarili, da gre za vmesno ugotovitev. Inšpektorji pod vodstvom Aakeja Sellströma, ki so že na poti z letališča v libanonskem Bejrutu proti Damasku, morajo namreč preiskati še 13 obtožb o uporabi kemičnega orožja, na podlagi tega pa bodo konec oktobra izdelali končno poročilo. V primeru avgustovskega napada je inšpekcija Združenih narodov ugotovila, da je bil dejansko uporabljen smrtonosni sarin, krivde za uporabo pa inšpektorji niso pripisali nobeni izmed vpletenih strani. O predaji sirskega kemičnega orožja pod mednarodni nadzor sta se pred časom strinjali Rusija in Združene države Amerike, s čimer so se slednje zaenkrat izognile vojaškemu posredovanju.

13 pomembnejših islamističnih uporniških skupin v Siriji, ki se borijo proti al Asadovemu režimu, je v skupni izjavi sporočilo, da ne priznavajo katere koli opozicijske skupine s sedežem v tujini, vključno z nacionalno koalicijo in predlagano vlado pod vodstvom nedavno izbranega Ahmeda Tomeha. Uporniške skupine so v izjavi sicer pozvale tudi k enotnosti sirske opozicijo in k zavračanju delitve, hkrati pa so se uporniki tudi zavzeli za uveljavitev šeriatskega prava kot edinega vira zakonodaje. Med podpisniki izjave so tako skupine, članice Svobodne sirske vojske kot bolj radikalne islamske skupine. Tako je izjavo med drugimi podprla tudi glava uporniška skupina v severni provinci Alep Liva al Tavhid, džihadistična Fronta al Nusra, skupina Ahrar al Šam in skupina 19. divizija, ki pa se je pred kratkim pridružila Svobodni sirski vojski.

Iranski predsednik Hasan Rohani je v nastopu na splošni razpravi 68. zasedanja Generalne skupščine združenih narodov izrazil pripravljenost Irana na sodelovanje v pogovorih o lastnem jedrskem programu. Po besedah Rahoanija je Teheran pripravljen nemudoma sodelovati v časovno določenih in k rezultatom usmerjenih pogovorih, s katerimi bi z Zahodom zgradili zaupanje in odstranili obojestranske dvome. V spravljivem govoru je iranski predsednik pozval k strpnosti in razumevanju, v tem kontekstu pa dodal, da jedrsko in druge vrste orožja za množično uničevanje nasprotujejo temeljnim verskim in etičnim prepričanjem Irancev. Kljub temu pa Rohani mednarodni skupnosti ni ponudil, da pošlje v Iran inšpektorje, ki bi se prepričali, ali je iranski jedrski program resnično namenjen pridobivanju električne energije, kot trdijo v Teheranu.

Vsem, ki se pred prihajajočim mrazom želijo umakniti na toplo, to zimo priporočamo obisk Peruja. Ta je namreč po podatkih Urada Združenih narodov za droge in kriminal s položaja največjega globalnega pridelovalca koke izpodrinil Kolumbijo, in to kljub temu, da so v državi prvič po sedmih letih zmanjšali obdelovalno površino, namenjeno tej rastlini. Če so še predlani koko v Peruju pridelovali na več kot 62.000 hektarih, so jo lani le še na dobrih 60.000, medtem ko je v Kolumbiji pridelavi tega grma namenjenih le še 48.000 uradno poznanih hektarjev. Peru je lani po poročanju Združenih narodov pridelal 128.000 ton kokinih listov, ki naj bi bila skoraj v celoti namenjena trgovini s kokainom. Zato pred potjo opozorilo: koka ni kokain, so pa tega po podatkih Ameriške uprave za boj proti drogam tudi tega lani v Peruju proizvedli dobrih 230 ton.

Ruske pravosodne oblasti so 30 aktivistov okoljevarstvene organizacije Greenpeace po večurnem zaslišanju zaradi protesta na ruski naftni ploščadi v Barentsovem morju na Arktiki poslale v 48-urni pripor. Sodišče aktiviste, ki so v bližini naftne ploščadi Piraslomnaja na ladji Arctic Sunrise protestirali proti nesprejemljivemu črpanju nafte na okoljsko občutljivem območju, dva pa sta se celo povzpela na ploščad, obtožuje piratstva, za kar je po ruski zakonodaji zagrožena kazen do 15 let zapora. Ruske oblasti so ladjo z aktivisti, ki je plula pod nizozemsko zastavo, zajele že v Barentsovem morju in jo odpeljale v Murmansk, aktiviste, med katerimi je večina tujcev, pa so po zaslišanju odpeljale v tamkajšnje priporne centre, kjer ostajajo brez dostopa do odvetnika in diplomatov. Greenpeace je že ob posredovanju ruskih oblasti na Arktiki opozoril, da gre za nezakonito akcijo, saj je ladja plula v mednarodnih vodah, Ivan Blokov iz ruskega Greenpeacea pa je dogajanje označil za popolnoma nerazumljivo.

Po navedbah več hrvaških medijev, ki se sklicujejo na neimenovane vire iz Bruslja, naj bi hrvaška vlada in evropska komisija dosegli dogovor pri vprašanju hrvaškega neizvajanja evropskega pripornega naloga, bolj znanega kot lex Perković. Do dogovora, ki naj bi ga uradno na popoldanskem srečanju predstavila evropska komisarka za pravosodje Viviane Reding in hrvaški pravosodni minister Orsat Miljenić, naj bi prišlo prejšnji teden med telefonskimi pogovori predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa in hrvaškega premiera Zorana Milanovića, le nekaj dni po tem, ko je evropska komisija zaradi kršitev evropske zakonodaje proti Hrvaški sprožila postopek. Kot je znano, je Hrvaška tik pred vstopom v Evropsko unijo, konec junija, spremenila zakonodajo, ki ureja izročanje hrvaških državljanov v skladu z evropskim pripornim nalogom, tako da ta velja le za kazniva dejanja, storjena po letu 2002, s čimer naj bi se izognila izročitvi nekdanjega pripadnika hrvaške obveščevalne službe Josipa Perkovića Nemčiji, kjer je osumljen sodelovanja pri usmrtitvi emigranta. Kako je Hrvaška rešila spor z Evropsko unijo, zaenkrat ostaja stvar ugibanj.

Združenje občin Slovenije je v odprtem pismu premierki Alenki Bratušek izrazilo odločno nasprotovanje vladnemu predlogu, po katerem bi za prihodnji dve leti zmanjšala oziroma odpravila delež za sofinanciranje investicij po 21. členu Zakona o financiranju občin. Predlog zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti predvideva zmanjšanje sredstev za sofinanciranje investicij na dva odstotka skupne primerne porabe občin oziroma ukinja sredstva za investicije v letu 2015. Govorili smo s predsednikom Združenja in županom občine Pivka Robertom Smrdeljem:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije je lansiralo spletni portal atlasa gnezdilk Slovenije. Na naslovu www.ptice.si/atlas tako lahko pregledujete stanje ptic, obenem pa portal z vnašanjem podatkov tudi nadgrajujete. Več Tomaž Mihelič, varstveni ornitolog:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje