Finančni ministri evroobmočja se na včerajšnjem sestanku niso uspeli poenotiti glede izplačila naslednjega svežnja posojil Grčiji. Grčija je sicer prejšnji teden sprejela nov paket varčevalnih reform, ki vključujejo nižanje pokojnin in višanje davkov po letu 2018, s katerimi je skušala zagotoviti odobritev novega posojila. Tega potrebuje do julija, ko mora poplačati 7,3 milijarde evrov prejšnjih posojil. Nemčija nov paket posojila pogojuje s sodelovanjem Mednarodnega denarnega sklada. Ta pa svoje sodelovanje pogojuje z odpisom dela grškega dolga, čemur Nemčija nasprotuje. Ministri evroskupine bodo to zanko znova skušali razrešiti čez tri tedne.

Italija, Čad, Niger in Libija so podpisale sporazum o ustanovitvi sprejemnih centrov za migrante v Čadu in Nigru ter poostrenem mejnem nadzoru na mejah med omenjenimi afriškimi državami. V skupnem sporočilu so zapisali, da bodo centri spoštovali mednarodne standarde. Obstoječi migrantski centri v Libiji so sicer daleč od tega cilja. Nedavno jih je obiskal tudi Visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi, ki je tamkajšnje razmere označil za šokantne. Unicef pa jih je poimenoval za, “nič več kot taborišča prisilnega dela in improvizirane zapore”.

V sosednji Tuniziji pa so protestniki na jugu države zažgali dve policijski postaji, potem ko je vojaško vozilo enega izmed njih povozilo do smrti. Protestniki že približno mesec dni taborijo pred naftnimi nahajališči in drugo energetsko infrastrukturo na jugu Tunizije. Zahtevajo večji delež prihodkov od tamkajšnjih naravnih bogastev. V začetku meseca je tunizijski predsednik Beji Caid Essebsi v regijo poslal vojsko z nalogo obrambe energetske infrastrukture pred protestniki.

V Turčiji se je začelo sojenje glavnim osumljencem za spodleteli državni udar julija lani. Na zatožne klopi bo sedlo 220 osumljencev, med njimi dva ducata nekdanjih generalov. 12 osumljencev ostaja na begu v tujini, med njimi Fetullah Gülen, ki ga turška oblast obtožuje za voditelja pučistov. Po neuspešnem puču so turške oblasti aretirale več kot 8 tisoč ljudi, približno 150 tisoč pa jih je bilo pridržanih ali odpuščenih iz državne uprave.

Nekoliko višje na Balkanskem polotoku pa je makedonsko specialno tožilstvo odprlo tri nove preiskave zaradi korupcije in zlorabe položaja, v dveh izmed njih pa je glavni osumljenec nekdanji premier Nikola Gruevski. Prva se nanaša na 4,9 milijona evrov domnevno nelegalnih donacij nekdaj vodilni stranki VMRO-DPMNE, preko katerih naj bi Gruevski financiral stranko. Druga preiskava, poimenovana Traektorija, bivšega premierja obtožuje zlorabe položaja pri podelitvi posla za gradnjo dveh avtocestnih odsekov. Tretja preiskava pa pod drobnogled jemlje domnevno nelegalno gradnjo počitniških hiš. Specialno tožilstvo je napovedalo, da bo zahtevalo zamrznitev premoženja stranke VMRO-DMPNE, ta pa je preiskave že označila za politično gonjo.

Slovenija

Zavarovalnica Adriatic Slovenica je organizirala tiskovno konferenco, na kateri je predstavila svoje stališče do predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Rajko Pirnat, ki je po naročilu zavarovalnice izdelal pravno mnenje, povzame, zakaj naj bi bila ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja neskladna z ustavo:

Izjava

Koprski mestni svetniki so soglasno izrazili nasprotovanje predlaganemu Zakonu o drugem tiru in podporo razpisu referenduma o tem zakonu. Maša Kezunovič iz kabineta župana pojasni, da zakonu nasprotujejo, ker:

Izjava