Več sto tisoč Venezuelcev se je zbralo v Caracasu, kjer so podprli opozicijskega predsedniškega kandidata Henriqueja Caprilesa, ki je tudi uradno registriral svojo kandidaturo in bo na oktobrskih volitvah skušal premagati sedanjega predsednika Huga Chaveza. Capriles želi nadomestiti Chavezevo socialistično politiko s politiko ravnotežja med prostim podjetništvom in socialnimi programi, po vzoru sosednje Brazilije, poleg tega pa venezuelska opozicija obljublja, da bo med svoje prioritete postavila predvsem vzpostavitev kompetentne administracije. Hugo Chavez se bo moral na prihajajočih volitvah zagovarjati zaradi visoke stopnje umorov v državi in pogostih izpadov elektirčne energije, poleg tega pa v javnosti še vedno odmeva njegov boj z rakom, ki so mu ga diagnosticirali lani.

Štirje kandidati za predsednika Mehike so se v nedeljo spopadli na zadnjem televizijskem soočenju pred volitvami, ki bodo potekale 1. julija. Medtem je več kot 90.000 ljudi na ulicah prestolnice Ciudad de Mexico protestiralo proti kandidatu Institucionalne revolucionarne stranke Enriquiju Peni Nietu in ga obtožilo korupcije. Pena Nieto sicer velja za favorita, v svoji kampanji pa se zavzema za boj proti revščini, krepitev gospodarske rasti in ponovno vzpostavitev Mehike kot vodilne sile v Latinski Ameriki. V javnomnenjskih anketah Pena Nietu sledi Andres Manuel Lopez Obrador iz leve Demokratične revolucionarne stranke, ki je sedanjo vlado obtožil, da je gnila in da je presegla rok trajanja. Sledi jima Josefina Vasquez Mota iz vladajoče desnosredinske Nacionalne akcije, ki bi v primeru zmage postala prva ženska predsednica Mehike, povsem na repu z nekajodstotno podporo pa se nahaja Gabriel Quadri iz Nove zveze.

Mjanmarski predsednik Thein Sein je zaradi petkovih spopadov med budisti in muslimani, v katerih je umrlo vsaj sedem ljudi, razglasil izredno stanje na zahodu države, ki vzpostavlja policijsko uro in prepoveduje javno zbiranje. Spopade naj bi sporožili muslimani, ki so se želeli maščevati za linčanje desetih muslimanov s strani tristotih budistov, ti pa so muslimane linčali zaradi posilstva budistične deklice, ki naj bi ga prejšnji mesec storili trije muslimanski moški. Nasilje odseva dolgotrajne napetosti med budisti in muslimansko manjšino v regiji, imenovano Rohingya, ki na tem območju živi od sedmega stoletja. Po informacijah organizacije Amnesty International Mjanmarska vojaška vlada pogosto krši njihove pravice, zato jih je že pred desetletji večina pobegnila v sosednji Bangladeš. Danes naj bi v begunskih taboriščih Združenih narodov v Bangladešu prebivalo okoli 20.000 Rohingya muslimanov iz Mjanmarja. Neljubi dogodek sicer sovpada z vse večjo pripravljenostjo oblasti na spravo med 135 etničnimi skupnostmi v državi.

V Libiji so preložili volitve v 200-člansko ustavodajno skupščino, ki bi morale potekati 19. junija, po novem pa se bodo odvile 7. julija. Predsednik volilne komisije Nuri al Abar je dejal, da so se za preložitev prvih volitev po štirih desetletjih diktature Moamerja Gadafija odločili zaradi tehničnih in logističnih razlogov. S tem želijo volilcem ponuditi več časa za registracijo, kandidatom, ki jih je volilna komisija zavrnila, pa za pritožbo. Volilna komisija se je na volitve začela pripravljati 12. februarja, za pripravo volitev pa je imela relativno malo časa, glede na to, da v Libiji skoraj pol stoletja ni bilo volitev. Za volitve se je doslej registriralo 2,7 milijona oziroma 80 odstotkov libijskih državljanov z volilno pravico.

V Franciji so po končnih izidih nedeljskega prvega kroga parlamentarnih volitev socialisti Fracoisa Hollanda prejeli 46,77 odstotka glasov, doslej vladajoča Zveza za ljudsko gibanje Nicholasa Sarkozyja pa 34,07 odstotka glasov. Pokazala se je tudi večja podpora skrajno desni Nacionalni fronti Marine Le Pen, ki je z zagovarjanjem islamofobnih in evroskeptičnih politik prejela 13,6 odstotka glasov, na zadnjih volitvah leta 2007 pa 4 odstotke glasov. Francoski predsednik Francois Hollande je na dobri poti, da si z absolutno večinsko koalicijo, za katero je potrebno 289 sedežev v spodnjem domu parlamenta, zagotovi podporo za izvajanje svoje politike in reform.

Vlada je na današnji dopisni seji sprejela mnenje o zahtevi sindikatov za oceno ustavnosti dela zakona za uravnoteženje javnih financ, in sicer meni, da je zakon v skladu z ustavo, ustavnemu sodišču pa predlaga, da zahtevo sindikatov za oceno ustavnosti zavrže. Zahtevo so pred nekaj dnevi vložili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Sindikat državnih organov Slovenije, Sindikat ministrstva za obrambo, Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti ter sindikat Glosa, ki Ustavnemu sodišču tudi predlagajo, da do konca odločitve zadrži izvajanje spornih določb zakona. Te sporne določbe se nanašajo na regres javnih uslužbencev in na odpoved pogodbe o zaposlitvi uslužbencem, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev.

Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v sodelovanju z Zvezo Lions klubov Slovenije v tednu slepih pripravila sprehod s pokritimi očmi na krožišču ob ljubljanskih Žalah. Več o pomenu dogodka nam je povedal predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Tomaž Wraber:

Izjavi lahko prisluhnite v posnetku oddaje.

OFF je pripravila vajenka Petra.