V Združenih državah Amerike so ves konec tedna potekali množični protesti proti policijskemu nasilju in rasizmu. Najbolj množični so bili v New Yorku, Filadelfiji in Washingtonu. Policija je ob protestih tokrat večinoma posredovala precej manj agresivno, zaradi česar so shodi potekali bolj mirno kot v preteklih tednih. V New Yorku, Atlanti in Čikagu so župani ukinili policijske ure. Še posebej v New Yorku je bil župan Bill de Blasio tarča hudih kritik, saj se je policijska ura v mestu, ki nikoli ne spi, začela že ob osmih zvečer, policija pa je ta čas izkoristila za množične in arbitrarne aretacije. De Blasio je obljubil tudi preiskavo nekaterih primerov nasilnega obnašanja policistov, ki so v teh dneh krožili po socialnih omrežjih, in zmanjšanje proračuna newyorške policije, ki sicer znaša okoli 6 milijard evrov.

Še bolj pa bodo policijo omejili v Minneapolisu, kjer se je zgodil tudi umor Georgea Floyda, ki je sprožil množične proteste v zadnjih desetih dneh. Dovolj velika večina mestnih svetnikov, da jih ne more ustaviti niti županov veto, se je javno zavezalo, da bodo glasovali za razpustitev tamkajšne policije. Nadomestiti jo želijo z novim sistemom javne varnosti, kako naj bi ta izgledal, pa še ni jasno. Svoj predlog za reformo policije pripravlja tudi predstavniški dom zveznega kongresa, v katerem imajo za cilj zmanjšanje pravnih ovir, ki preprečujejo civilne tožbe policistov.

Protesti, ki so se začeli v ZDA, so se razširili tudi drugod po svetu. Najbolj množični so bili v državah, ki imajo tudi same zgodovino sužnjelastniškega imperializma, na primer Združeno kraljestvo in Belgija. V Bruslju so protestirali proti krajem, ki obeležujejo vladavino kralja Leopolda II., ki je svoje gradbene podvige v Belgiji financiral z neusmiljenim izkoriščanjem Konga, ki ga je imel kar v osebni lasti do leta 1885 do 1908.  V britanskem Bristolu pa so protestniki zrušili kip trgovca s sužnji Edwarda Colstona in ga vrgli v morje, kar je bila sicer usoda številnih žrtev Colstonovih podjetniških podvigov.

Protesti so v soboto potekali tudi v Libanonu. Na prvih večjih protestih od izbruha novega koronavirusa so ljudje na ulicah izrazili svoje nezadovoljstvo nad vladnim odzivom na ekonomsko krizo, ki jo je pandemija še poglobila. Vlada se trenutno pogaja z Mednarodnim denarnim skladom glede odobritve skoraj 10 milijard evrov težkega posojila, ki je seveda pogojeno z ekonomskimi reformami. Libanon se že od lanske jeseni sooča s hudim zunanjebilančnim primankljajem, zaradi česar domača valuta izgublja vrednost, tujih valut pa v bankah ni mogoče dobiti. Protesti so na začetku leta povzročili padec vlade Saada Haririja, premier pa je postal Hasan Daib.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je povedal, da obžaluje napovedano zmanjšanje števila vojakov, ki so nastanjeni v bazah ameriške vojske v Nemčiji. V tej državi je trenutno stalno nastanjenih 34.500 ameriških vojakov, ameriški predsednik Donald Trump pa bi rad njihovo število zmanjšal za 9500. Umiku nasprotuje velik del nemške politike, ne le v CDU-ju kanclerke Angele Merkel in manjši partnerici velike koalicije SPD, ampak tudi Zeleni. V strankah menijo, da je to izraz ameriške zunanje politike, ki se vse bolj ukvarja s Kitajsko. Poljski premier Mateusz Morawiecki je medtem povedal, da si bo njegova vlada prizadevala, da bo večji delež ameriških vojakov, ki bodo zapustili Nemčijo, našlo nov dom na Poljskem.

Nova kosovska vlada, ki je posle prevzela prejšnji teden, je odpravila omejitve trgovine za blago iz Srbije. S tem si je vlada Avdullaha Hotija odprla pot za nadaljevanje pogovorov pod okriljem Evropske unije o normalizaciji odnosov s Srbijo. Konec leta 2018 je Kosovo, takrat še pod vlado Ramusha Haradinaja, uvedlo 100-odstotne carine na blago iz Srbije. Te so bile kasneje umaknjene, a je Priština uvedla druge omejitve trgovine, čemur so močno nasprotovale Združene države Amerike in Evropska unija.

Banka Slovenije je predstavila ocene vpliva, ki ga bo imel izbruh koronavirusa na domače gospodarstvo. Predvidevajo, da se bo to skrčilo za 6,5 odstotka, kar je na spodnji meji prvih ocen iz marca. Takrat je banka predvidela padec BDP-ja med 6 in 16 odstotki. V prihodnjih letih naj bi gospodarstvo okrevalo, in sicer pričakujejo rast nekaj manj kot pet odstotkov v letu 2021 in 3,6 odstotka leto zatem. Kljub temu bo to drugo najslabše leto za slovensko gospodarstvo v zadnjih desetletjih. Bolj se je gospodarstvo skrčilo le še leta 2009, in sicer za okoli 8 odstotkov. V Banki Slovenije poleg tega napovedujejo, da se bo državni dolg zvišal na nekaj več kot 82 odstotkov BDP-ja, kar je približno toliko, kot je znašal državni dolg leta 2015, ko je bil najvišji. V naslednjih letih se je nato zniževal in je na začetku tega leta znašal 66 odstotkov bruto domačega proizvoda. Svoje ocene je predstavila tudi Evropska centralna banka, ki pričakuje, da se bo gospodarstvo v evroobmočju skrčilo za 8,7 odstotka.

Podatki, ki jih je predstavil Nacionalni inštitut za zdravje, kažejo, da je četrtina otrok pretežkih. Podatke zbira program SLOfit šolar, ki ga vodi Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. Več o telesni pripravljenosti otrok eden od voditeljev SLOfit šolar, profesor Gregor Starc.

Izjava

Največji delež pretežkih otrok je v posavski in pomurski regiji, in sicer okoli 30 odstotkov, najmanjši pa v osrednjeslovenski, približno 20 odstotkov.  Kot pravi Starc, ugotavljajo močno korelacijo posameznih deležev z izobrazbeno strukturo, ki pa je posledica ekonomskih priložnosti. Kaj lahko država naredi, da se ta trend obrne?

Izjava