OFF molekul svobode

OFF molekul svobode

Aktualno-politična novica
30. 5. 2019 - 15.00
 / OFF

O novih zmagah Benjamina Netanjahuja
 / 12. 4. 2019
Izraelski zakonodajalci so izglasovali razpustitev parlamenta, saj premieru Benjaminu Netanjahuju ni uspelo sestaviti koalicije. Netanjahu je v pogajanjih sedež v vladi ponudil celo levičarski delavski stranki, vendar so ga pri tej zavrnili. Tako se je kljub večtedenskemu trudu parlament s 74 glasovi za in 45 proti razpustil. Ta manever je predsedniku Reuvenu Rivlinu preprečil, da bi mandat za sestavo vlade podelil komu drugemu. Zaradi razpustitve bodo v Izraelu predvidoma septembra potekale nove volitve. Kljub obtožbam korupcije v treh pravosodnih primerih je Netanjahujevi stranki Likud na aprilskih volitvah uspelo zbrati 35 od 120 sedežev v parlamentu. Vse obtožbe je premier zanikal in dejal, citiramo: “Zmagali bomo, zmagali bomo in javnost bo zmagala.” Konec citata. Glavna prepreka pri oblikovanju koalicije so bila nasprotovanja osnutkom vojaškega zakona o opravljanju obveznega vojaškega roka.

Najnovejša humanitarna kriza avstralske begunske politike
 / 24. 11. 2017
Glasovali so tudi v Papui Novi Gvineji. Tamkajšnji parlament je s 101 glasom za in osmimi proti za novega premiera izvolil Jamesa Marapeja. Do izvolitve je prišlo po včerajšnjem odstopu Petra O’Neilla, ki se je po sedmih letih opravljanja funkcije odločil za umik, ko je postalo jasno, da ga v parlamentu čaka glasovanje o nezaupnici. Marape je v O’Neillovi vladi deloval kot finančni minister, vendar je zaradi nestrinjanja z naftnim poslom, ki ga je vlada sklenila s francoskim podjetjem Total, aprila odstopil s položaja. Eden izmed poslancev Marapejeve stranke Pangu je že napovedal, da bodo ob prevzemu oblasti pogodbe v vrednosti 11 in pol milijard evrov, ki jih je vlada podpisala s Totalom in še dvema podjetjema in ki dopuščajo podvojitev izvoza načrpane nafte, ponovno pregledali.

V Sudanu je drugi dan vsesplošne stavke, ki poteka v sklopu protestov proti vladajočemu vojaškemu svetu. Vojska in civilna opozicija sta sicer sprejeli dogovor o triletnem prehodnem obdobju, a to demonstracij ni ustavilo in so se po prekinitvi pogajanj nadaljevale. Stavka je najbolj prizadela finančni in bančni sektor, saj je bila večina bank zaprtih, v bankomatih pa je zmanjkalo gotovine.

Ministrstvo za energijo Združenih držav Amerike je podjetju Freeport LNG odobrilo povečanja izvoza zemeljskega plina, načrpanega v obratu, ki ga bodo zgradili ob teksaški obali. Ob tem so fosilna goriva preimenovali v molekule svobode, zemeljski plin pa poimenovali “freedom gas” oziroma plin svobode. Preimenovanje fosilnih goriv naj bi spodbujalo prodajo in izvoz le-teh v Evropo, ki naj bi ji plin iz Teksasa nudil “cenovno dostopno in kvalitetno energijo”. Minister za energijo Rick Perry je dejal, citiramo: “Združene države ponovno zagotavljajo svobodo na evropski celini. Toda tokrat ne v obliki mladih ameriških vojakov, temveč v obliki utekočinjenega zemeljskega plina.” Konec citata. Perry tudi trdi, da naj bi s prodajo “plina svobode” Evropi ponudili alternativni vir energije, ki ni odvisen od Rusije. Seveda pri debati nikoli ni prišlo do omembe obnovljivih virov energije.

Skupina neodvisnih strokovnjakov, ki jih je imenoval Svet za človekove pravice Združenih narodov, je v poročilu pripor treh katalonskih separatistov označil za arbitrarnega. Več kot leto in pol trajajoče priprtje Jordija Cuixarta, Jordija Sancheza in Oriola Junquerasa je bilo v nasprotju z Deklaracijo človekovih pravic ter Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah. Španska vlada je podvomila o nepristranskosti poročila in pričakovano zavrnila njegove ugotovitve, češ da avtorji poročila niso upoštevali zagrešenih kaznivih dejanj in španske zakonodaje, ki na njenem ozemlju prepoveduje izvedbo referenduma o neodvisnosti. Omenjeni separatisti se sicer soočajo z obtožnico upora, ki ga zakon opredeljuje kot “upor na nasilen in javen način”.

Problemi pri upravljanju dravskih elektrarn
 / 17. 1. 2019
Vlada je na seji sklenila ustaviti postopek priprave državnega prostorskega načrta za območje, na katerem je predvidena postavitev hidroelektrarne Hrastje-Mota na reki Muri. Odločitev vlade temelji na okoljskem poročilu, ki ugotavlja, da hidroelektrarn na Muri ni mogoče zgraditi brez prevelikega posega v ekosistem, ki predstavlja življenjski prostor mnogim ogroženim živalskim in rastlinskim vrstam. Z ustavitvijo postopka priprave državnega prostorskega načrta je pod vprašaj sedaj postavljena koncesija za energetsko izrabo Mure, ki je bila podeljena družbi Dravske elektrarne Maribor. Slednja bi sedaj lahko zahtevala povračilo že vloženih sredstev, teh je za okoli 10 milijonov evrov, a po besedah ministra za okolje Simona Zajca morebitna zahteva nima podlage. Mura sicer velja za eno izmed biotsko najpestrejših področij v Evropi, ki ga je kot tako prepoznal tudi Unesco in ga razglasil za biosferno območje.

V slovenske vode je zaplulo novo plovilo ribiške inšpekcije. Ministrstvo za kmetijstvo je uspešno kandidiralo za evropska sredstva in tako pokrilo 70 odstotkov 400 tisoč evrov vredne naložbe. Ribiška inšpektorja, ki bosta uporabljala novo plovilo, namenjeno nadzoru morskega ribolova pa tudi reševanju, sta in še bosta delovala tako na območju slovenskih teritorialnih voda kot tudi na območju Evropske unije, kjer nadzor opravljata skupaj s hrvaško in italijansko ribiško inšpekcijo.

OFF sta pripravila Žiga in vajenec Samo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness