Ameriški senatni odbor pod vodstvom Dianne Feinstein je končno objavil poročilo, v katerem je ostro obsodil dejanja ameriške obveščevalne agencije CIE. Poročilo opisuje postopke mučenja, ki jih je ameriški predsednik Barack Obama  po  njegovi objavi označil za brutalne. V imenu vojne proti terorizmu je CIA zapornike med drugim mučila s simulacijami utapljanja in preprečevanjem spanja po več tednov ter s tem kršila več mednarodnih aktov, vključno z Ženevsko konvencijo. Poročilo navaja, da so bili postopki mučenja neuspešni pri zaustavljanju terorističnih dejanj, izvedenci pa ocenjujejo, da so ZDA začele vojno v Iraku tudi zaradi lažnih pričanj, izsiljenih z mučenjem.

Zasliševanja so se izvajala tudi v drugih državah, ki v poročilu ostajajo anonimne.  Administracija predsednika Obame je sedaj pod močnim domačim in tujim pritiskom, da  mučitelji za svoja dejanja sodno odgovarjajo. Posebni odposlanec Združenih Narodov za človekove pravice in boj proti terorizmu Ben Emmerson je tako v odzivu na objavo dokumenta zahteval, da ameriško državno tožilstvo uvede sodne postopke proti odgovornim, saj so ZDA zavezane mednarodnemu pravu. Obamova administracija namreč ni najavila nobenih namenov sodnega preganjanja kršilcev.

Ameriški senat je potrdil zakon, ki predvideva uvedbo sankcij za venezuelske uradnike, ki so imeli vlogo v zatiranju protivladnih uporov letos februarja. V kolikor bo zakon sprejet še v predstavniškem domu, si lahko nekateri izmed venezeulskih državnikov obetajo ukinitev ameriške vize in zamrznitev svojega premoženja na ameriških tleh. Obamova administracija je možne sankcije do sedaj zavračala s pojasnilom, da bi lahko takšni ukrepi še zaostrili pogajanja med venezuelsko opozicijo in vlado, vendar pa je namestnik svetovalca za nacionalno varnost Tony Blinken, že pred senatnim glasovanjem sporočil, da sankcijam ne bodo nasprotovali.

Izraelski policijski napad na palestinski protest proti nezakoniti gradnji naselij je zahteval življenje palestinskega ministra Ziada Abu Eina, sicer vodje  komisije proti gradnji izraelskega zidu in naselij. Vzork smrti je bila inhalacija prevelike količine solzivca, po pričevanjih palestinskega novinarja pa naj bi bil ustreljen še v prsi. Palestinske oblasti so ob tragičnem dogodku razglasile tridnevno žalovanje.

Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je v javnost poslal nov seznam podjetij, ki so se izognila plačilu davkov v domači državi s pomočjo luksemburške davčne zakonodaje. Na seznamu se je znašla tudi korporacija Koch Industries, največje privatno ameriško podjetje, ki je v  lasti bratov Koch, sicer močnih pokroviteljev republikanske stranke v Združenih državah Amerike. Prav tako se je v luksemburški davčni oazi okopal gigant Disney, obe korporacji pa naj bi med leti 2009 in 2013 uživala minimalno davčno stopnjo. Ta je v nekem obdobju znašala manj kot odstotek. Poleg omenjenih podjetij so se na seznamu davčnih beguncev znašla še druga zveneča imena, kot so Skype, eBay, Black&Decker in Telecom Italia.

Po novembrskem razkritju poslovanja svetovalne družbe Pricewaterhousecoopers je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev v roke dobil še dokumente ostalih treh največjih igralcev na polju davčnih utaj: Deloitte, KPMG, Ernst & Young. Prav zadnji od naštetih je imel največjo vlogo pri izmikanju plačil davka v primeru korporacij Disney in Koch Industries. Prek zapletene lastniške sheme je svetovalni hiši uspelo prihraniti milijardne zneske svojih klientov, ob tem pa si luksemburško finančno ministrstvo pilatovsko umiva roke in se zgovarja na  davčne zakonodaje med državami.

Špansko tožilstvo se je odločilo, da ne sproži sodnega pregona proti princesi Crisitine v primere afere Noos. Princesi, posebej pa njenemu možu Inakiju Urdangarinu, je očitano, da sta s sodelavci prek neprofitnega podjetja Noos poneverila šest milijonov evrov javnega denarja, ki je končal v zasebnih žepih. Cristine se sklicuje na kraljevo slepoto in zanika vsakršno vednost o poslih svojega moža, čemer pa je očitno verjelo tudi tožilstvo, ki zanjo zahteva plačilo povračila škode v višini 600.000 evrov. Drugačna usoda pa čaka njenega moža, za njegovo pokoro namreč tožilstvo predlaga 20 let zapora in plačilo kazni v višini 3,5 milijona evrov.

Predstavniki koalicijskih strank so na sinočnem sestanku s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem poskušali uskladiti spremembe državnega proračuna za leto 2015. Vlada je enotna glede umika predloga o davku na sladke pijače, prihodkovne vire pa bo iskala drugje. Po Mramorjevih besedah naj bi letni primankljalj po sprejetih ukrepih znašal od 2,4 do 2,7 odstotka BDP, kar v višjem primeru znaša 1,2 milijarde evrov. Za dosego ciljev pa naj bi na ministrstvu predvidevali zvišanje dohodkov za nekaj več kot sto milijonov, na varčevalni strani pa je v načrtu dodatno zmanjšanje odhodkov za 600 milijonov evrov.

V Sloveniji imamo od letošnjega leta šest novih registiranih verskih skupnosti. Skupno število verskih skupnosti je tako naraslo na 48, po novem pa se lahko uradno razumete kot član religijske skupnosti Upasana - sanjava prostost duha, svetovnonazorska kozmološka skupnost, Evangelijska krščanska cerkev, Mednarodna skupnost Kairos krščanska cerkev, Verska skupnost enakih možnosti-VSEM, Krščanska koptska pravoslavna škofija Slovenije ali pa morda kot vernik Čezvesoljske zombi cerkve blaženega zvonjenja. Porast registiranih verskih skupnosti glede na pretekla leta je rezultat omiljene zakonodaje o verski svobodi, ki določa, da  skupnost lahko ustanovi že deset vernikov brez dodatnih pogojev. Pred to spremembo so bili zahtevani pogoji precej strožji, in sicer, da mora versko skupnost sestavljati vsaj sto članov, skupnost pa mora izkazati vsaj deset let svojega delovanja.

OFF sta pripravila Jošt in vajenec Jernej.