Francosko ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za referendum o pokojninski reformi, ki ga je vložilo okoli 250 opozicijskih poslancev. Pobuda po mnenju sodišča ne zadostuje ustavnim pogojem. Če bi sodišče pobudo sprejelo, bi opozicija imela devet mesecev časa, da zbere podpise desetih odstotkov volilnih upravičencev oziroma okrog pet milijonov podpisov. Medtem je državna nadzornica inkarceracije Dominique Simonnot objavila poročilo, v katerem obtožuje francosko policijo »resnih kršitev človekovih pravic.« Po poročilu, naslovljenem na notranjega ministra Geralda Darmanina, so policisti po navodilih načelnikov in javnih tožilcev izvajali arbitrarne aretacije protestnikov brez pravne podlage. Aretacije, ki po mnenju policije služijo preprečevanju izgredov, je Simonnot označila za sistematično metodo represije. Po poročilu nadzornice je le petino prijetih policija tudi ovadila. Policija je na protestih proti pokojninski reformi aretirala več tisoč protestnikov, samo na protestih prvega maja prek 250. 

Madžarski parlament je potrdil novelo zakona na področju pravosodja, ki po besedah pravosodne ministrice Judit Varga zadostuje zahtevam Evropske komisije. Podpredsednica evropske komisije za vrednote in transparentnost Věra Jourová sprejetje zakona pozdravlja, a trdi, da so s tem izpolnjeni le štiri od 27 pogojev Evropske komisije za odmrznitev sredstev. Prav tako je pojasnila, da mora izpolnjevanje pogojev komisija še oceniti, strinjati pa se morajo tudi države članice, kar lahko traja več mesecev. Če bodo v Bruslju z novelo zadovoljni, bodo lahko odmrznili denar, ki ga Madžarski niso namenili zaradi kršenja načel vladavine prava na področju boja proti korupciji, javnega naročanja in učinkovitosti tožilstva. Gre za sprostitev več kot 13 milijard evrov sredstev iz kohezijskega sklada Evropske unije. Poleg tega novela zakona sodnemu svetu ponovno prepušča več pristojnosti; te je s prejšnjimi vladnimi reformami izgubil v prid državnemu sodnemu uradu, podrejenemu vladi. Madžarski sodniki bodo ob morebitnih dvomih o zakonitosti sodb v zadevah Evropske unije pomoč lahko spet iskali na Sodišču Evropske unije. Evropska unija blokira več kot 30 milijard evrov sredstev, namenjenih Madžarski, od tega okoli 12 milijard iz sklada za okrevanje po pandemiji covida-19.

Evropska komisija je predlagala ustanovitev evropskega instrumenta, ki bi skrbel za krepitev proizvodnje evropske orožarske industrije zaradi vojne v Ukrajini. Za sofinanciranje dobave streliva in raket bi tako do sredine leta 2025 odšteli pol milijarde evrov iz več evropskih skladov. Gre seveda za spodbujanje javno-zasebnih partnerstev. Članice Evropske unije so se že zavezale, da bodo iz lastnih sredstev in skupnega naročanja Ukrajini dobavile milijon topniških izdelkov. K pobudi sta voljno pristopila tudi premier Robert Golob in obrambni minister Marjan Šarec. 

V naftni rafineriji v naselju Ilski v ruski regiji Krasnodar je izbruhnil požar zaradi napada z droni. Požar so že pogasili, poškodovanih ni bilo. Rusija je za napad obtožila Ukrajino, v Kijevu pa obtožbe zanikajo. Pred tem sta dva drona napadla Kremelj in eksplodirala nad rezidenco ruskega predsednika, a škode nista povzročila. Rusija je Ukrajino obtožila poskusa atentata na predsednika Vladimirja Putina. V odgovor na napade je Rusija izvedla lastne dronske napade na Kijev in Odeso. V regiji Brjansk je pred tem drugič ta teden eksplodirala bomba na železniški progi. Po poročanju ruskih medijev naj bi šlo za doma izdelane eksplozive. Obe sabotaži sta povzročili iztirjenje tovornega vlaka. Sabotaže železniških prog se v Rusiji in Belorusiji vrstijo od začetka vojne v Ukrajini.

Indijska vojska je skupaj s paravojaško enoto Assamski strelci posredovala po izgredih v indijski zvezni državi Manipur. V osmih okrožjih so oblasti razglasile policijsko uro, internetne in telefonske povezave pa so prekinile po celotni zvezni državi. Vojska je zasedla ulice in evakuirala okrog 7500 ljudi s prizadetih območij. Do nasilja med pripadniki tako imenovanih hribovskih plemen in etnične skupine Meitei je prišlo dan po torkovem shodu Vseplemenske študentske zveze Manipurja proti podelitvi statusa registriranega plemena etnični skupini Meitei. Meitei, večinoma Hindujci, so namreč večinsko prebivalstvo Manipurja. Vključitev skupnosti Meitei na seznam registriranih plemen je predlagalo manipursko vrhovno sodišče. Registrirano pleme je poseben status po indijski ustavi, ki ga lahko dobijo depriviligirane etnične skupine. Registriranim plemenom pripadajo posebna zaščita pred diskriminacijo, državna pomoč pri sprejemanju na univerze in zaposlovanju ter denarna pomoč. 

Okoljevarstvena organizacija ClientEarth je največjega prodajalca žita na svetu, Cargill, obtožila kršenja človekovih pravic in krčenja gozdov na poljih soje svojih dobaviteljev v Braziliji. Gre za prvo tovrstno tožbo v zgodovini Združenih držav Amerike. Ameriško podjetje je obtoženo nezadostnega nadzorovanja in prepočasnega odziva na krčenje amazonskega pragozda ter drugih svetovno pomembnih biomov, kot sta savana Cerrado, ki je izgubila že tretjino dreves, in Atlantski gozd. Prav tako podjetje obtožujejo kršenja pravic tamkajšnjih staroselskih skupnosti, odvisnih od gozdov. Podjetje se je sicer zavezalo koncu deforestacije na svojih poljih do leta 2025, do leta 2030 pa na poljih vseh svojih dobaviteljev, a ClientEarth ugotavlja, da ima njihov sistem mnoge pomanjkljivosti, med drugim pomanjkljiv nadzor nad izvajanjem obljub. Leta 2022 so Cargillovi proizvajalci soje za potrebe podjetja po krmi za piščance posekali 12 tisoč kvadratnih kilometrov Amazonskega pragozda, za več kot pol Slovenije.

Predstavniki dvanajstih držav Commonwealtha so na kralja Karla tretjega naslovili pismo, v katerem od njega zahtevajo formalno opravičilo za posledice kolonizacije na staroselce, vrnitev artefaktov in enakomerno porazdelitev sredstev med kolonizirane države. Po mnenju podpisnic pisma bi to bil prvi korak k izboljšanju odnosov in vzpostavitvi pravičnosti.

Vlada je sprejela predlog zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški iz časa veljavnosti covidnih ukrepov. Predlog temelji na analizi pravnih podlag za prekrškovne postopke iz časa veljavnosti covidnih ukrepov, in izhodiščih za rešitve, ki jih je vlada izvedla konec novembra lani. Predlagani zakon ureja vrnitev zneska glob in ustavitev postopkov prisilne izterjave ali nadomestnega zapora. Predvideva tudi izbris podatkov iz prekrškovnih evidenc. Kako bo v praksi izgledala vrnitev glob, je na tiskovni konferenci pojasnila ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.

Izjava

Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje člena zakona o Finančni upravi o uporabi sledilnih naprav pri odkrivanju tihotapljenja trošarinskega blaga. Pobudo za presojo ustavnosti je vložil varuh človekovih pravic Peter Svetina, ker meni, da gre za poseg v pravico do zasebnosti. Sodišče je izvajanje člena zadržalo, ker bi lahko izvajanje člena povzročilo težko popravljive škodljive posledice za zasebnost. Spremembe zakona o finančni upravi je državni zbor po vetu državnega sveta dokončno sprejel konec januarja z glasovi poslancev Gibanja svoboda in Levice, Socialni demokrati pa so pooblastilu nasprotovali. Več o pooblastilu in njegovem dosedanjem izvajanju pove Stojan Glavač, predstavnik za odnose z javnostmi s Finančne uprave.

Izjava

Drago Šketa je pred predsednico države Natašo Pirc Musar zaprisegel kot generalni državni tožilec. Šketa za nadaljnjih šest let prevzema funkcijo, ki jo opravlja od leta 2017. Edinega kandidata so s 54 glasovi za in 25 proti v sredini aprila imenovali poslanci, pred tem ga je podprla tudi vlada. Njegovemu imenovanju so nasprotovali poslanci Slovenske demokratske stranke. V sledečem mandatu Šketa kot najpomembnejšo problematiko izpostavlja pomanjkanje kadra v državnem tožilstvu, ki je toliko pomembnejši zaradi porasta kaznivih dejanj.

Vlada je za novo direktorico urada za komuniciranje, krajše UKOM-a, imenovala Petro Bezjak Cirman. Ta urad začasno vodi od avgusta lani, ko je bil s položaja predčasno razrešen Dragan Barbutovski. Njeno vodenje UKOM-a je februarja vlada podaljšala, ker se natečajni postopki za izbiro novega direktorja še niso zaključili. Prijave na položaj so bile štiri, Bezjak Cirman pa je za položaj predlagala generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl.

OFF sta pripravila vajenec Matej in Pia Zala.

Vir slike: Colin, Flickr, Creative Commons