Pokojninska nezaupnica
V spodnjem domu francoskega parlamenta pravkar razpravljajo o dveh nezaupnicah vladi, ker je ta mimo parlamenta sprejela pokojninsko reformo. Senat je reformo, po kateri bodo državljani za isto pokojnino morali delati dlje, potrdil v četrtek, glasovanja v spodnjem domu oziroma narodni skupščini pa ni bilo. Predsednik Emmanuel Macron je namreč dvomil, da bo zakon v spodnjem domu parlamenta sprejet, ker tam ni imel zagotovljene večine. Vlada je zato uporabila tretji odstavek 49. člena ustave, ki ji dovoljuje sprejem zakona brez glasovanja v parlamentu. Po tem ustavnem določilu se šteje, da je zakon uveljavljen, če vlada prestane glasovanje o nezaupnici, za kar lahko opozicija vloži pobudo v roku 24 ur od sprejema zakona.
Ko je Macron sprovedel reformo mimo narodne skupščine, je pri opoziciji, še bolj pa pri državljanih in sindikatih, okrepil val neodobravanja, ki ga je povzročila reforma. Ljudje proti reformi zaradi njene vsebine namreč protestirajo in stavkajo že dva meseca. Ključne dele reforme, proti kateri so sindikati že napovedali novo splošno stavko, predstavi Philippe Marlière, politolog na Univerzitetnem kolidžu v Londonu.
Macron je poskusil pokojninsko reformo v nekoliko drugačni obliki izpeljati že leta 2020, a mu to zaradi trimesečnih stavk ni uspelo. Reformo je večkrat preložil, v kampanji za lanske predsedniške volitve pa jo je znova obljubljal. Kljub predsednikovi prepričanosti v nujnost reforme, ta nima večinske podpore ne med ljudstvom ne v parlamentu. Kontroverzne aspekte reforme nadalje pojasnjuje Emma Pearson, urednica spletnega portala The Local France.
Po novi reformi bodo morali imeti državljani 43 let delovne dobe, da bodo upravičeni do polne pokojnine. V primeru krajše delovne dobe bodo morali ob dopolnjenih 64 letih nadaljevati z delom ali se zadovoljiti z nižjo pokojnino. Ta sprememba bo zaradi nestalnega dela prizadela predvsem prekarne delavce, zaradi kariernih premorov in pogostega skrajšanega delovnega časa, povezanega s skrbjo za otroke, pa tudi ženske.
Macron je prepričan, da je sistem, ki financira upokojitev pri 62-ih letih, finančno nesmiseln. Manj delovno aktivnih ljudi namreč zagotavlja pokojnine vse večjemu številu upokojencev z daljšo življenjsko dobo, kar ni vzdržno. Vztrajanje pri dosedanjem sistemu bi po mnenju predsednika, ki je, če ste pozabili, nekdanji bančnik, privedlo do prevelikih finančnih tveganj.
Največji protesti v zadnjih tridesetih letih, ki so jih proti reformi organizirali sindikati, so bili po večini mirni. Manjši in bolj spontani protesti, ki so se začeli v četrtek po potrditvi zakona mimo parlamenta, pa so postali nasilni.
Še k postopku, po katerem je francoska vlada sprejela reformo. Tretji odstavek 49. člena ustave vladi omogoča, da sprejme zakon o financah ali financiranju socialne varnosti brez glasovanja v parlamentu. V tem primeru je zakon sprejet, če vlada prestane glasovanje o nezaupnici. Pojasnjuje Emma Pearson.
Francoski parlament ima torej omejeno zakonodajno oblast. Teoretično je vlada s premierko na čelu tista, ki lahko sprejema tudi večje politične odločitve. V praksi pa je v Franciji predsednik tisti, ki odobri ali da pobudo za manj konvencionalne odločitve. Kako je pri pokojninski reformi vlada ustavni člen uporabila, opiše Marlière.
Predsednik se z očitki o nedemokratičnosti sprejema zakona ne strinja. Vztraja namreč, da je bila njegova odločitev demokratična, ker parlament lahko o reformi odloča z današnjima nezaupnicama. Prvi predlog nezaupnice je vložil desničarski Nacionalni zbor, ki ga neuradno vodi Marine Le Pen, drugega pa sredinski blok Liot, ki mu pri glasovanju veliko večino glasov v tem primeru zagotavlja zavezništvo NUPES, sestavljeno iz nepokornežev, socialistov, komunistov in drugih levih strank.
Odločilno vlogo pri izglasovanju nezaupnic bo imela republikanska stranka. Če bi celotna opozicija glasovala skupaj, bi ji namreč do uspeha nezaupnice zmanjkalo 32 glasov. Zakaj bodo pretehtali glasovi republikancev, razloži Pearson.
V primeru izglasovane nezaupnice vlada pade, predlog zakona pa je s tem dokončno zavrnjen. Prav tako je predsednik Macron že obljubil razpis parlamentarnih volitev, na katerih bi bila po besedah Philippa Marlièra desnica deležna visoke volilne podpore. Kaj pa se zgodi v primeru, da poslanci nezaupnico zavrnejo?
V Franciji poštena pokojnina ni le pravica, ampak po besedah sogovorca tudi razširjen in ponotranjen sentiment. V zasluženi in kvalitetni upokojitvi naj bi ljudje vsaj deset let uživali brez večjih zdravstvenih težav. Zaradi tega prepričanja in nepoštenosti pokojninske reforme bodo Francozi na ulicah vztrajali. Stavke javnega sektorja za seboj puščajo vidne posledice, ki ovirajo potek vsakdanjega javnega življenja. Železniški promet je upočasnjen, nekatere univerze so zaprte, v Parizu pa velik problem predstavljajo kupi smeti na ulicah in cestah. Zadnjo besedo bo vendarle imel parlament.
Offsajd je pripravila vajenka Lara, zraven je sedela Zala.
Vir fotografije: Flickrr, All Creative Commons License
Dodaj komentar
Komentiraj