12. 1. 2024 - 15.00

OFF nad Jemen

Audio file

Audio file
22. 12. 2023 - 17.00
Kaj in zakaj Ansar Alah, znani kot Hutiji, počnejo v Rdečem morju

Ameriška vojska je s podporo britanskih sil zbombardirala oporišča gverilcev v Jemnu. Kot so sporočili iz vlade jemenskih Hutijev, s pravim imenom Ansar Alah, sta vojski izvedli 73 zračnih napadov v petih jemenskih regijah. Med drugim so napadli letalsko bazo v Al Dailamiju severno od prestolnice Sane in letališča v mestih Hodejda, Taiz in Hadža. V napadih so ubili vsaj pet in ranili šest ljudi. Napade so po besedah britanskega ministra oboroženih sil Jamesa Heappeyja izvedli v samoobrambi. Ameriški predsednik Joe Biden dodaja, da so napade izvedli zaradi zagotovitve svobodne trgovine v Rdečem morju, ki jo ovirajo jemenski gverilci z napadi na ladje, povezane z Izraelom. Kot pravijo v Ansar Alahu, bodo to počeli, dokler Izrael ne bo končal genocida v Gazi. V odgovor na bombardiranje so sporočili, da so zdaj tudi ameriške in britanske ladje legitimne tarče. Vojaško intervencijo so Američani in Britanci izvedli brez odobritve obeh parlamentov. Gre za prve neposredne napade imperialistov na Jemen od leta 2016. Sicer Američani v jemenski državljanski vojni že podpirajo Saudovo Arabijo in Združene arabske emirate.

Na Meddržavnem sodišču v Haagu je potekal drugi dan obravnave tožbe, ki jo je Južna Afrika vložila proti Izraelu zaradi genocida nad Palestinci v Gazi. Potem ko je Južna Afrika predstavila argumente, po katerih bi morali izraelska dejanja preganjati po Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, so odvetniki Izraela skušali svoja dejanja upravičiti. Izrael vztraja, da so ukrepi zoper civiliste v Gazi dejanja samoobrambe po Hamasovih napadih 7. oktobra. V Izraelu zatrjujejo celo, da ima Južna Afrika »tesne stike s Hamasom« in poskuša izrabiti pomen besede genocid kot orožje. Odvetnik Tal Beker je zatrdil, da pozivi k začasnim ukrepom za ustavitev izraelske ofenzive ne pretehtajo v razmerju s pravico do obrambe. Obramba je ponovila izraelske propagandne trditve o tem, kako Hamas uporablja civilno infrastrukturo in ne ščiti civilistov. Med drugim so zagovarjali, da izraelska vojska skuša z ukazi o evakuaciji civilistov s celotnih območij Gaze preprečiti genocid. Med odvetniki Izraela je britanski Malcolm Shaw, ki je v teritorialnem sporu med Srbijo in Kosovom na haaškem sodišču zagovarjal Srbijo. Več aktivistka Anamaria Varga, ki se javlja iz Haaga.

Varga

Audio file
27. 12. 2023 - 17.00
Gospodarska in politična situacija v Ukrajini

Ukrajinski parlament je zavrnil predlog zakona o mobilizaciji, s katerim želi vlada razširiti obseg mobilizacije v vojsko in uvesti strožje kazni za tiste, ki se vpoklicu izogibajo. Spremembe zakona uvajajo znižanje starosti moških, ki so lahko vpoklicani v vojsko, s 27 na 25 let, in omogočajo možnost vpoklica preko interneta. Predlagani zakon je prav tako omogočal ukrajinski vladi, da tistim, ki se vpoklicu izogibajo, omeji pravice do zasebne lastnine. Poslanci so zakon vrnili v obravnavo parlamentarnemu odboru, da bi ga spremenil in iz njega izločil možnost elektronske mobilizacije ter možnost posega v zasebno lastnino. Predsednik Volodimir Zelenski želi s spremembami zakona vpoklicati dodatnih 400 do 500 tisoč vojakov. Poleg pomanjkanja vojno usposobljenih ljudi Ukrajina še zmeraj čaka oborožitev in denar z zahoda. 

Združene države Amerike bodo v Ekvador napotile policijske svetovalce v pomoč ekvadorski policiji pri kriminalističnih preiskavah. Tako so sporočili z ameriškega zunanjega ministrstva. Ekvadorske oblasti ta teden zatirajo oborožen upor narkokartelov, ki se je začel po razglasitvi izrednih razmer predsednika Daniela Noboe. 

Državni zbor je potrdil Matejo Čalušić za novo ministrico za kmetijstvo. Dosedanjo poslanko Gibanja Svoboda so podprli vsi prisotni poslanci koalicije. Zakaj je primerna kandidatka za ministrico, je pojasnil predsednik vlade Robert Golob.

Golob

Opozicija je imenovanju Čalušić nasprotovala. Očitali so ji pomanjkanje izkušenj in podvomili v njeno zmožnost, da se upre interesom lobistov in se postavi za slovenskega kmeta. Čalušić je prejšnji teden čez noč postala nova kandidatka za ministrico, potem ko prvotni Golobov kandidat Vojko Adamič poslancev Gibanja Svoboda na prednovoletni predstavitvi ni prepričal. 

Sodni svet bo najkasneje do torka na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo plače sodnikov. Predlagali bodo nujno in prednostno obravnavo. Ob tem bodo po besedah predsednika sodnega sveta Vladimirja Horvata na ustavno sodišče naslovili predlog, naj določi način izvršitve junijske odločbe o neustavnosti plačah sodnikov. Kot začasno rešitev sodni svet predlaga dodatek dobrih 1070 evrov bruto k sodniškim plačam. Opozorilni protest sodnikov in tožilcev se je začel v sredo in bo potekal do 20. januarja, protestirajo pa z odpovedovanjem sodnih obravnav. 

Audio file
27. 7. 2023 - 17.00
O milijardnih investicijah v vojsko z dr. Markom Kržanom

Slovenija nabavlja nemški sistem zračne obrambe srednjega dometa Iris T. Nakup bo državo stal slabih 147 milijonov evrov. Obrambni sistem, ki s tovornjaka izstreljuje rakete, vodene z GPS-sistemom z dometom 40 kilometrov, lahko doseže cilje do višine 20 kilometrov. Naročilo so na obrambnem ministrstvu objavili 10. januarja, potem ko je državni sekretar Damir Črnčec decembra podpisal dogovor z nemškim kolegom Benediktom Zimmerjem

Ambasada Rog je danes ob devetih organizirala protest pred azilnim domom na Viču. Protestirali so zaradi napovedane deportacije nigerijskega delavca na Hrvaško. Več podrobnosti o protestu pojasni Zana Fabjan Blažič iz Ambasade Rog.

Fabjan Blažič

Fabjan Blažič razloži tudi, da do deportacije nato ni prišlo.

Fabjan Blažič

Audio file
5. 1. 2024 - 17.00
Notranjepolitični pregled leta 2023

S Prevalj na Koroškem so odpeljali zadnji del 1700 ton naplavljenega nevarnega mulja. Odvoz mulja na remediacijo v Avstrijo je po pogodbi z okoljskim ministrstvom izvajalo podjetje za gospodarno ravnanje z odpadki Saubermacher Slovenija. Za odvoz so dobili 500 tisoč evrov. Na ministrstvu sporočajo, da je pripravljen aneks pogodbe, po katerem bo podružnica avstrijskega podjetja v Avstrijo odpeljala še dodatnih 250 ton preostalega mulja. Nevarni mulj v Mežiški dolini, ki vsebuje ostanke težkih kovin, tako po petih mesecih od avgustovskih poplav ni v celoti očiščen. Prisotnost težkih kovin v mulju je deloma posledica neurejenih odlagališč delov starih akumulatorjev, ki vsebujejo ohišja, izdelana iz trde gume. Ohišja akumulatorjev, zakopana na obrežju reke Meže, so razkrile avgustovske poplave.

OFF je pripravil vajenec Petar, pomagala je AKG. 

Vir fotografije: U.S. Air Force photo, Jim Haseltine, javna raba

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj