Izraelska vojska je aretirala dva direktorja bolnišnice Al Amal v Khan Junisu, so sporočili iz Palestinskega Rdečega polmeseca. Vodilna v bolnišnici, ki jo je pred tem oblegala dva tedna, je okupatorska vojska odpeljala na neznano lokacijo. Sicer je nastanjenim v bolnišnici dovolila izhod. Po poročanju humanitarne agencije Združenih narodov je med koncem tedna izraelska vojska ubila 234 ljudi, poleg tega vojska ruši stanovanjska naselja v Gazi, največ v Khan Junisu. 30 Palestincev je izraelska vojska ubila v bombardiranju mesta Deir Al Balah, kjer se je utaborilo več tisoč razseljenih prebivalcev Gaze. V mestu Gaza na severu enklave potekajo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskim Hamasom, ki je izvedel tudi topniške napade na izraelske vojake, čeprav je okupatorska vojska pred tem trdila, da je Hamasove borce s severa že pregnala. 

Vojska Združenih držav je že v petek izvedla zračne napade na 85 ciljev v Iraku in Siriji pod nadzorom milic, ki jih podpira Iran. Po trditvah Pentagona so bile tarče napadov bunkerji, orožarne ter komandni in obveščevalni štabi. V Siriji je ameriško bombardiranje v regiji Deir ez Zor ubilo 23 ljudi, v Iraku pa 16, po ameriških trditvah so vsi člani milic. V iraški vladi pravijo, da so med ubitimi v Iraku tudi civilisti. Zračni napadi v Iraku in Siriji so ameriško maščevanje za dronski napad iraške milice Kataib Hezbolah na ameriško bazo v Jordaniji pred dobrim tednom, v katerem so ubili tri ameriške vojake. V odgovoru na ameriško bombardiranje pa so na vzhodu Sirije borci Islamskega odpora v Iraku zadeli bazo na naftnem polju Al Omar in ubili šest kurdskih borcev.

Z ameriških in britanskih letal ter ladij so v soboto bombardirali tudi Jemen. Po poročilu obeh vojsk so napadli radarje, skladišča orožja in raketna izstrelišča gverilcev Ansar Alaha oziroma Hutijev. Hutiji v Rdečem morju z napadi skušajo ovirati tovorne ladje, povezane z Izraelom, po ameriško-britanskih napadih pa so začeli napadati še ameriške in britanske vojaške ladje.

Parlament Severne Irske je za premierko imenoval Michelle O’Neill iz stranke Sinn Féin. Na premierskem položaju na Severnem Irskem je tako prvič irska republikanka. Na podpremiersko mesto je parlament imenoval Emmo Little-Pengelly iz Demokratske unionistične stranke. Položaja sta kljub različnim nazivom ekvivalentna, tako da bosta vladali skupaj. Premiersko mesto je bilo prazno od odstopa unionističnega premierja Paula Givana pred dvema letoma, uradno zaradi tedanje uvedbe nadzora nad uvozom dobrin z Velike Britanije na Severno Irsko po brexitu. Unionistična stranka je nato dve leti bojkotirala vlado, po Velikonočnem sporazumu iz leta 1998 pa lahko vlada deluje samo ob delitvi oblasti med unionisti in republikanci. Vodstvo Demokratske unionistične stranke je vrnitev v vlado naznanilo prejšnji torek, potem ko je britanska vlada Severni Irski obljubila tri milijarde in pol evrov v zameno za formiranje funkcionalne vlade. Po trditvah vodstva stranke je vlada Rishija Sunaka obljubila tudi popolno odpravo carinskega nadzora na notranji meji. V sredini prejšnjega meseca je za en dan proti unionističnemu bojkotu severnoirske vlade tudi stavkalo 150 tisoč javnih uslužbencev. Volilni sistem na Severnem Irskem so Britanci leta 1921 po doseženi neodvisnosti Republike Irske zasnovali tako, da so imeli unionisti zagotovljeno večino. A na parlamentarnih volitvah leta 2022 je Sinn Féin prvič postala največja parlamentarna stranka, zdaj pa prvič zasedla še eno od dveh premierskih mest.

Spodnji dom argentinskega parlamenta je potrdil omnibusni reformni zakon predsednika Javierja Mileia. Za je glasovalo 144 poslancev, 109 jih zakona ni podprlo. Za uveljavitev ga mora potrditi še zgornji dom. Proti zakonu potekajo protesti, ki so se začeli med parlamentarno razpravo. Zakon med drugim predsedniku podeljuje zakonodajno oblast na področju davkov, energetike in socialne varnosti, ukinja proporcionalni volilni sistem, uvaja šolnine in višje kazni za blokiranje cest, kar je pogosta protestna taktika sindikatov, ter podeljuje večjo moč notranjemu ministrstvu pri omejevanju protestov. Prvotni predlog je vseboval več kot 600 členov, med pogajanji v parlamentu pa se je to število zmanjšalo za približno polovico. Predsednik Milei je po izvolitvi za 50 odstotkov v razmerju do dolarja devalviral argentinski peso, zmanjšal subvencije za gorivo in javni prevoz ter z dekretom ukinil več regulacij gospodarstva. Visoko argentinsko inflacijo je s svojo šok terapijo še povečal. Stopnja revščine v Argentini presega 40 odstotkov, medletna inflacija pa je nad 200 odstotki. 

Salvadorski predsednik Nayib Bukele se je razglasil za zmagovalca predsedniških volitev z več kot 85 odstotki glasov. Poleg tega je po njegovih podatkih na sočasnih parlamentarnih volitvah njegova stranka osvojila vsaj 58 sedežev v 84-članskem parlamentu. Bukele se je za zmagovalca kar sam razglasil dve uri po zaprtju volišč in preden je volilna komisija uradno zaključila s štetjem ter objavila rezultate. Samozvani »najbolj kul diktator« si je podporo med prebivalstvom El Salvadorja pridobil s pogromom nad kriminalnimi tolpami. Izredne razmere za boj proti tolpam je uvedel marca 2022, od takrat pa so represivni organi aretirali več kot odstotek vsega prebivalstva. Stopnjo umorov, ki jih zagrešijo tolpe, je predsednik s pozaprtjem njihovih članov tudi močno znižal. 

V Senegalu je predsednik Macky Sall za nedoločen čas odložil volitve, ki bi se morale zgoditi 25. februarja. Predsednik Sall je svojo odločitev pojasnil z dvomi o integriteti procesa registracije kandidatov. Ustavno sodišče je več deset kandidatom prepovedalo udeležbo na volitvah, med drugim zaradi dvojnega francoskega državljanstva Karimu Wadu. Wade posedovanje dvojnega državljanstva zanika. Wadova Senegalska demokratska stranka je v parlamentu vložila zahtevo za parlamentarno preiskavo domnevno pristranskega odločanja dveh ustavnih sodnikov. Zahtevo je parlament konec januarja sprejel. Predsednik Sall trdi, da bo z odložitvijo volitev omogočil natančno preiskavo. Parlament trenutno razpravlja o predlogu parlamentarnega odbora, da se preložene volitve razpišejo čez pol leta. Odločitvi predsednika so sledili protesti v prestolnici Dakar. Protestnike je s solzivcem napadla policija. Med protesti je policija med drugim aretirala Anto Babacar Ngom, eno od kandidatk na volitvah. Vlada je zaradi prenosa protesta v živo ukinila signal televizijske postaje Walf. Sall sicer ni vložil kandidature na zdaj odpovedanih volitvah, namesto njega je kandidat vladajoče stranke trenutni premier Amadou Ba.

Iz Komisije za preprečevanje korupcije so sporočili, da je upravno sodišče potrdilo odločitve komisije o kršitvah integritete nekdanje županje Trbovelj Jasne Gabrič. Po ugotovitvah KPK je Gabrič v času županovanja za reševanje zasebnih sporov najela odvetniško družbo, s katero je imela trboveljska občina sklenjeno pogodbo za pravno svetovanje zaradi odpoklica članov nadzornega sveta Komunale Trbovlje. Županja je isto odvetniško družbo najela v lastnem postopku glede iste zadeve pred KPK. Ista odvetniška družba je tako hkrati zastopala interese občine in zasebne interese odgovorne osebe občine. Glede na odziv Jasne Gabrič na sodbo gre za odvetniško družbo Pirc Musar. KPK je ugotovila še, da je županja izvajala politični pritisk na predsednika nadzornega sveta s sporočanjem, čigavo kandidaturo za direktorja Komunale Trbovlje podpira občina, in spraševanjem, za koga bo glasoval. 

Minister za obrambo Marjan Šarec in rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič sta podpisala sporazum o sodelovanju med ministrstvom in univerzo. Sporazum zadeva sodelovanje pri študijskih programih s področja vojaških ved, obramboslovja in varstva pred naravnimi nesrečami. Ministrstvo bo lahko z univerzo skupaj načrtovalo raziskovalne in razvojne projekte ter pri teh projektih združevalo kadre, opremo in sredstva. Sporazum omogoča tudi habilitiranje zaposlenih na ministrstvu v nazive visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Po besedah Šarca sporazum kaže pot k integraciji Slovenske vojske v šolski sistem.

 

Vir fotografije: AndreX, Wikimedia Commons, obrezano