15. 8. 2013 – 14.00

OFF napadov, umikov in preiskav

Audio file

Pokol egiptovske vojske, ki ga je izvedla na ulicah Kaira, pa tudi drugih mestih, naj bi po uradnih podatkih vlade terjal 421 življenj, priče govorijo o mnogo več žrtvah, predstavniki Muslimanske bratovščine pa ocenjujejo, da je preminilo 4500 ljudi. Posebni odposlanec Evropske unije Bernardo Leon se je pohvalil, da sta z ameriškim kolegom Williamom Burnsom pripravila mirovni načrt, ki pa ga je vojska nekaj ur pred vojaško operacijo zavrnila. Zahodne države so sicer z besedami ostro obsodile včerajšnji pokol, a le dve sta nestrinjanje izrazili na edini način, ki v današnjem modusu operandi kaj šteje – Norveška je preklicala prodajo orožja Egiptu, Danska pa finančno pomoč Egiptu. Vzgibe Zahoda sicer še najbolje ponazorita izjavi nemškega zunanjega ministra Guida Westerwella in generalnega sekretarja NATO-a Ansdersa Fogha Rasmussena. Prvi meni, da je prezgodaj za novo politiko Evropske unije do Egipta, drugi pa je izjavil sledeče: „Egipt je pomemben partner NATO-a skozi mediteranski dialog“.

 

Izraelska vlada z Benjaminom Netanyhujem na čelu bo odslej svojo podobo države na socialnih omrežjih, kot so Facebook, Twitter in YouTube vsiljevala s pomočjo študentov. Neimenovani uradnik je ob tem dejal, navajamo: „Kar počnemo je revolucionarno. Javno diplomacijo polagamo v roke javnosti“ in dodal: „Negativnih zgodb ne bomo pustili brez komentarja, sami pa bomo širili pozitivna sporočila“. Nekaj manj kot milijon evrov bo tako namenjen plačilu študentov na sedmih univerzah, katerih namen je čivkanje v prid vlade Izraela.

 

V Damasku je prišlo do sporazuma, na podlagi katerega bo ekipa Združenih Narodov v dveh tednih lahko opravila preiskavo na nekaterih lokacijah, na katerih so bile sirske oblasti obtožene uporabe kemičnega orožja. Do tega trenutka je bil začetek preiskave redno oviran, saj je sirska vlada nasprotovala velikosti odprave. Pooblastila 10-članske preiskovalne ekipe, ki jo bo vodil švedski orožarski strokovnjak Ake Sellstroem, so omejena na poročanje o tem, ali je bilo kemično sredstvo dejansko uporabljeno, in če da, katero, ne bo pa določala odgovornosti za napade.

 

Zdravniška humanitarna organizacija Zdravniki brez meja je sporočila, da svoj program po 22. letih umika iz Somalije – države, ki je razklana zaradi vojne. V izjavi so pojasnili, da do poteze prihaja zaradi „ekstremnih napadov na njihovo osebje“, ki jih je v Somaliji čez 1500. Oborožene skupine in civilni voditelji naj bi namreč „pospešeno podpirali, tolerirali in odobravali pobijanje, napadanje in ugrabljanje humanitarnih delavcev“. V velikih delih države je bila organizacija Zdravniki brez meja edina, ki je opravljala zdravstvene storitve od dobave osnovnih medicinskih potrebščin do večjih operacij.

 

Predsednica Južne Koreje Park Geun-hye je v govoru pozvala k ponovnemu začetku združevanja družin, ki jih je ločila razdelitev korejskega polotoka. Do poziva je prišlo dan po tem, ko je med Severno in Južno Korejo prišlo do sporazuma, da pride do ponovnega odprtja kompleksa Kaesong, kar je predsednica pozdravila z odobravanjem. Natančni datum za ponovni začetek operacij v tej coni, ki leži tik v Severni Koreji, še ni določen.



 

Ameriški vojak Bradley Manning se je opravičil, ker je s predajo tajnih dokumentov ameriške vlade organizaciji WikiLeaks prizadel Združene Države Amerike. Dejal je, da je napačno verjel, da bo lahko svet spremenil na bolje, da pa se zdaj zaveda, da bi moral delovati znotraj sistema. Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange je po današnjem Manningovem opravičilu v izjavi poudaril, da organizacija Manninga še naprej podpira in si bo še naprej prizadevala za njegovo brezpogojno izpustitev na svobodo. Dejal je še, da mora svet Manningovo prisiljeno odločitev, da se opraviči ZDA v upanju, da bo zaradi tega prejel za kako desetletje ali več milejšo kazen, sprejeti s sočutjem in razumevanjem.



Brazilski kongres je sprejel zakon, po katerem bodo dobički iz novo-odkritega naftnega polja v 75 odstotkih namenjeni za izobraževanje in v 25 odstotkih za zdravstvo. Zakon je pred potrditvijo v kongresu že sprejel brazilski senat, sprejel pa ga je tudi že spodnji dom kongresa. Gre za eno v seriji reform, ki jih je v luči protestov, ki jih je sprožila podražitev javnega transporta, predlagal brazilski predsednik. Zakon bo, ko se pod njega podpiše še predsednik, stopil v veljavo naslednje leto.



Okoli 2500 delavcev v največjem rudniku bakra, ki se nahaja v severnem Čilu, so pričeli z nenapovedano stavko, s katero zahtevajo večje plače, letni dodatek in izboljšanje delavnih pogojev. Stavka je bila po besedah vodje sindikata Marcela Tapia načrtovana za 24 ur, vendar že potekajo dogovori, da bi se podaljšala. Čile proizvedejo tretjino svetovnega bakra.



Nemška kanclerka Angela Merkel je pričela s kampanjo za ponovno izvolitev, v kateri namiguje, da krmiljenje ekonomije v njenih rokah varno. Začetek njene kampanje za tretji mandat je pospremila novica o 0,7 odstotni nemški gospodarski rasti, vendar javnomnenjske raziskave kažejo, da je njena podpora v primerjavi s konzervativnimi Krščanskimi demokrati že vedno nizka. Volitve bodo v Nemčiji potekale 22. septembra.

 

Po za zdaj znanih podatkih naj bi zaradi stroškov menjave imen ministrstev po nastopu aktualne vlade imeli največ stroškov na nekdaj skupnem ministrstvu za izobraževanje in za kulturo. Skupen strošek ocenjujejo na okoli 18.000 evrov - strošek zamenjave tabel ministrstev je znašal 2185 evrov, strošek zamenjave žigov 2879 evrov, stroške selitve zaposlenih ocenjujejo na okvirno 13.000 evrov, plačali pa so še slabih 2000 evrov za vzpostavitev intraneta. Stroškov z novo spletno stranjo baje niso imeli. Na notranjem ministrstvu pa trdijo, da stroškov zaradi menjave imena niso imeli, saj tabel in drugih elementov niso menjali. Po njihovih navedbah so menjali le glave na dopisih, kar so izvedli uslužbenci ministrstva.

 

 

Skrajšalo se je tudi ime pravosodnega ministrstva, kjer pa so ob spremembi imena kupili le en žig v vrednosti 16,20 evrov, ostalih stroškov pa v zvezi s to spremembo zaenkrat niso imeli, saj niso naročili niti novih kuvert. Nekaj manj kot 1800 evrov so znašali stroški spremembe imena ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ti stroški vključujejo menjavo zunanje table in plakata v novinarski sobi, vizitke za vodilne javne uslužbence in menjavo žigov.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.