Začela se je ofenziva na sirsko mesto Raka, ki je trenutno pod nadzorom skupine Islamska država. Kurdske in arabske sile so s pomočjo Združenih držav Amerike danes začele dvostopenjsko operacijo, ki vključuje okoli 30.000 borcev, pri čemer dve tretjini predstavljajo kurdske sile. Sodeč po dogovoru o ofenzivi je Turčija pristala na to, da v operaciji ne bo sodelovala. Rako kot prestolnico Islamske države nameravajo v prvi fazi izolirati in jo nato zavzeti. V operaciji bo sodelovalo 50 ameriških vojaških svetovalcev, ki bodo večinsko usmerjali zračne napade. Med drugim pa je ZDA v operacijo prispevala novo orožje, ki vključuje tudi protitankovske rakete.

Kurdske oblasti v severnem Iraku ostro zavračajo obtožbe organizacije Amnesty International, ki kurdske pešmerge obtožuje napadov na arabske civiliste pri obleganju mesta Kirkuk in njihovi nasilni izselitvi z območja. Sodeč po poročilu Amnesty International naj bi pešmerge prisilno izselile 190 družin iz okoliških vasi Kirkuka in izvajale kriva zasliševanja civilistov, ki naj bi bili s strani Kurdov osumljeni pomoči članom skupine Islamske države. Kurdske oblasti so obtožbe označile kot lažne, medtem ko so potrdile, da so bili nekateri arabski prebivalci obtoženi pomoči borcem Islamske države. Mesto Kirkuk poleg bogatih naftnih zalog slovi kot najbolj etnično raznoliko mesto v Iraku, saj v območju živijo Kurdi, Arabci, Turkmenci in Asirci. Glede oblasti nad mestom pa poteka tudi spor med vlado v Bagdadu in kurdsko avtonomno oblastjo, saj obe trdita, da je Kirkuk del njihove oblasti.

Savdska Arabija je do nadaljnjega prekinila dostavo nafte Egiptu. Državi sta se aprila dogovorili, da bo Savdska Arabija Egiptu 5 let dobavljala po 700 tisoč ton tega energenta mesečno, s čimer je vojaški oblasti pod vodstvom Abdela Fataha al-Sisija zagotavljala energetsko stabilnost. Prvič je zalivska monarhija dobavo prekinila prejšnji mesec, po tem, ko je egiptovska vlada odrekla sodelovanje v nekaterih savdijskih zunanjepolitičnih projektih, med drugim v Siriji in Jemnu. Egipt se očitno kljub enomesečnemu odtegljaju nafte ni uklonil, Savdijci pa so prekinitev dobave zdaj razglasili za trajno.

V Južni Koreji je v soboto več kot 40.000 ljudi na ulicah glavnega mesta Seul protestiralo za odstop predsednice Park Geun Hye. Množica je odstop zahtevala zaradi sporne vpletenosti predsedničine osebne prijateljice Choi Soon Sil v politične zadeve in svetovanja, ki naj bi jih z njene strani prejemala predsednica. Choi Soon Sil je bila aretirana v četrtek, formalna preiskava pa je osredotočena na obtožbe, da naj bi imela ta preko predsednice omogočen dostop do zaupnih dokumentov. Z njimi naj bi vplivala na donacije velikih podjetij neprofitnim fundacijam, preko katerih naj bi se okoriščala. Protestom je sledila aretacija dveh bivših svetovalcev predsednice, Ahn Jong-beoma in Jeong Ho-Seonga, ki sta obtožena vpletenosti pri sklepanju več milijonov dolarjev vrednih donacij Choijevim neprofitnim fundacijam s strani podjetij, kot je na primer Samsung, in predaje zaupnih dokumentov. Predsednica s svoje funkcije ne namerava odstopiti, pripravljena pa je sodelovati v preiskavi.

Več tisoč ljudi je v Hongkongu protestiralo proti kitajski intervenciji, ki zadeva odvzem mandata dvema sveže izvoljenima poslancema. Slednja pri svoji slavnostni zaprisegi nista priznala kitajske oblasti nad Hongkongom, kar je sprožilo različne odgovore na vprašanje, ali sta posledično lahko poslanca. O tem naj bi odločalo hongkonško sodišče, a je še pred njegovo odločitvijo vmes posegla kitajska Komunistična partija z interpretacijo hongkonške ustave in razveljavila funkciji poslancev ne glede na njuno izvolitev. Protestniki potezo kitajske oblasti interpretirajo kot prevelik poseg v avtonomijo hongkonškega administrativnega območja, Kitajska pa vsakršno zavzemanje za njegovo odcepitev naslavlja kot grožnjo nacionalni varnosti.

V Nikaragvi si je na predsedniških volitvah José Daniel Ortega s 70-odstotno podporo zagotovil četrti mandat predsednika države. Ortega, sicer bivši voditelj levičarskega gibanja Sandanista, je v kampanji poudarjal predvsem stabilno gospodarsko rast in odsotnost kriminala, ki pesti mnoge okoliške države. Opozicija se ni uspela poenotiti z enim močnim kandidatom, zaradi izključitve več opozicijskih strank iz volilnega procesa pa govorijo o neveljavnosti volitev in pozivajo k njihovi ponovitvi. Ortega državo vodi že od leta 2007, medtem ko mesto podpredsednice države zaseda njegova žena Rosario Murillo.

V Italiji je v Firencah potekal protest proti referendumu o ustavnih spremembah. Med protestom se je vnel spopad med policijo in protestniki, pri čemer so slednji posegli k uporabi dimnih bomb, kamnov in pirotehnike. Predlagane spremembe zadevajo zmanjšanje moči senata in regionalnih vlad, s čimer bi po mnenju predlagatelja zagotovili večjo stabilnost vlade in odpravili pogoste politične krize v državi. Nasprotniki ustavnega referenduma temu očitajo predvsem nedemokratičnost in koncentracijo moči. Kampanjo proti potrditvi predlaganih sprememb pa v zadnjih dneh zaostrujeta opozicijski stranki Gibanje petih zvezd in Naprej Italija bivšega premierja Silvia Berlusconija. V primeru neuspeha predlaganega referenduma, ki bo potekal 4. decembra, je Renzi obljubil svoj odstop. Javnomnenjske raziskave in več protestov proti referendumu pa odpirajo možnost, da bo premier morda le primoran k uresničitvi svoje obljube.

Svetovalnica za migrante in sindikat kovinske in elektroindustrije, krajše SKEI, sta na današnji novinarski konferenci predstavila predlog sprememb kazenskega zakonika, s katerimi bi olajšala pregon delodajalcev, ki ne izplačujejo plač in prispevkov. Katero področje zadevajo predlagane spremembe, pojasni predsednica SKEI Lidija Jerkič:

Izjava

Za kazensko odgovornost delodajalca bi bil torej po predlogu dovolj že eventualni naklep, in ne več direktni naklep. Razliko pojasni Jerkič:

Izjava

Predlog sprememb kazenskega zakonika naj bi kmalu romal z ministrstva za pravosodje na vlado. Sogovornica za zaključek pohvali dosedanjo sodelovanje ministrstva:

Izjava

Off sta pripravila vajenec Žiga in Zwitter.

K oddaji prilagamo še izjavo tiskovnega predstavnika ministrstva za pravosodje Boštjana Lajovica glede predloga sprememb kazenskega zakonika: