Indijske politične stranke so prekinile delovanje parlamenta po samomoru indijskega kmeta Gajendra Singh Kalyanvata pred množico protestnikov proti zakonu o pridobivanju zemljišč, ki bi odprl pot zasedbi zemljišč privatnikov s strani vlade v namene javne infrastrukture ali varnosti. Protest je zorganizirala stranka Aam Aadmi ali stranka običajnega človeka. Stranka je bila deležna političnega pritiska s strani nasprotnikov, ker so po odstranitvi trupla z drevesa nadaljevali protest. Notranji minister Rajnath Singh je takoj po dogodku zahteval preiskavo okoliščin samomora, danes zjutraj pa se je sestal s premierjem Narendro Mondijem. V zadnjih mesecih je število samomorov kmetov v Indiji strmo naraslo, saj se je v zadnjih treh mesecih samo v provinci Maharaštra ubilo vsaj šeststo kmetov. Situacija se v Indiji le stopnjuje iz socialne humanitarne krize v parlamentarno politično vojno.

Predstavniški dom Združenih držav Amerike je s 307-imi glasovi za in 116-imi proti sprejel pravni dokument Protecting Cyber Networks Act. Zakon bi v primeru nadaljnje potrditve s strani senata in predsednika države omogočal korporacijam, da državnim in njenim varnostnim agencijam posredujejo podatke o tehnikah in orodjih hekerskih napadov brez sedanjih zakonskih omejitev, kar zadeva predvsem deljenje osebnih informacij.

Četudi so v dokumentu predvideni mehanizmi, ki bi filtrirali osebne in nerelevantne informacije pred pošiljanjem agencijam kot tudi po tem, so informacije, njihov način uporabe in dovoljena odzivna dejanja ohlapno definirani. Poleg posredovanja podatkov o hekerskih napadih je namreč prav tako predvideno deljenje informacij, ki bi bile uporabljene za namene raziskovanja potencialnih nasilnih dejanj, v kar bi bili tako vključeni tudi podatki o morebitni kraji avtomobila, ropu in temu podobnih prekrških. Kljub deklarativnemu nasprotovanju tovrstnim zakonom je Bela hiša že podprla omenjen dokument in njemu analogen zakon, Cybersecurity Information Sharing Act, na katerem naj bi bil prvi tudi osnovan.

Ob večanju nadzorovanja v imenu varnosti pa je v sicer prav tako obsežni internetno in drugače regulirani vzhodno afriški državi Etiopiji potekala drugačna vrsta soočenja z varnostnimi vprašanji. Že dvodnevni protest zoper militantno skupino Islamska država na trgu Meskel v prestolnici Adis Abeba, ki ga podpira tudi etiopska vlada, se je prelevil v nasilno soočenje med policijo in protestniki. Slednji so namreč pričeli metati kamne v policaje, ki pa so se odzvali z uporabo solzivca in aretacijo približno 100 protestnikov.

Spomnimo, da so protesti tamkajšnjih kristjanov in muslimanov odjeknili zaradi v nedeljo objavljenega videa, ki je prikazoval usmrtitev okoli 30 etiopskih kristjanov s strani pripadnikov Islamske države v Libiji. Nekateri od usmrčenih, kot tudi veliko število ostalih Etiopijcev, so sicer skušali migrirati v Evropo zaradi nevzdržnih gospodarskih in drugih razmer v državi.

Poleg migrantov pa ima Evropa vse več skupnega z Etiopijo tudi pri pravni regulaciji seksualnosti oziroma regulaciji zoofilije. Danski parlament je v torek namreč sprejel zakon, ki prepoveduje spolno občevanje z živalmi, češ da to privablja turiste, ki seksajo z živalmi, kar pa se za dotično državo po mnenju podpornikov zakona ne spodobi, saj nočejo biti poslednja severno evropska država, ki to dovoljuje. Pravni dokument sicer le zaostruje temu predhodno pravno prepoved seksa z živaljo v primeru, da bi s tem slednji povzročal trpljenje. Sledeč novim predpisom, je sedaj za kakršnikoli spolni akt z živaljo, četudi ta ne bo živalski, opredeljena finančna kazen ali tudi zapor. Minister za kmetijstvo Dan Jorgensen je kot razlog podpore zakonu ob tem dejal, citiramo, “Sedanja zakonodaja živali ne ščiti zadosti. Težko je dokazati, da žival trpi, ko človek z njo spolno občuje, in zato ji moramo dati ugodnost dvoma.”, konec citata. Seks z živalmi s tem v Evropi ostaja dovoljen le na Madžarskem, Finskem in v Romuniji.

Po sredozemski migracijski tragediji minule nedelje je Libijska Zora, skupina, ki se je po izgubi na volitvah julija lani sama oklicala za libijsko vlado, oznanila, da bo branila libijska pristanišča, ki jih uporabljajo tihotapci migrantov, pred enostranskimi evropskimi napadi. Izjava je odziv na prihajajoči evropski vrh, na katerem bodo evropski ministri obravnavali morebitni načrt za vojaške akcije v Sredozemlju, katerih tarče bi bile ladje tihotapcev migrantov. Skupina je oznanila, da je v zvezi s sredozemsko migracijsko krizo pripravljena sodelovati z evropskim blokom. Muhammed el-Ghirani, zunanji minister nasprotnice, sicer mednarodne priznane libijske vlade, je dejal, da je skupina Evropi že večkrat ponudila pomoč glede migrantov, a je bila vsakič zavrnjena.

Društvo novinarjev Slovenije je predstavilo predlog dekriminalizacije kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime v slovenskem kazenskem zakoniku. Več o današnji iniciativi nam pove predsednik društva, Matija Stepišnik:

Izjava

Ob 21:30 bo v Kranju po predstavi Upor in vstajništvo potekala okrogla miza, ki jo organizirata Inštitut za delavske študije in Prešernovo gledališče Kranj. Diskusija bo naslovila pomen vstajništva in uporov ter načine ostanka njihovega momentuma po protestih. Več nam pove član IDŠ-a, Rok Kogej:

Izjava

Društvo Ekologi brez meja je včeraj zatemnilo svojo spletno stran kot znak protesta zoper način financiranja nevladnih organizacij v Sloveniji. Kje so tu težave, pove član društva, Jaka Kranjc:

Izjava

OFF sta pripravila Tit in vajenec Žiga.