Off neljubih razkritij

Wikileaksova najnovejša serija “osvobojenih” dokumentov o vohunjenju ameriške nacionalne varnostne agencije - poimenovana Espionnage Élysée - Američanom očita, da so prisluškovali vsem trem francoskim predsednikom zadnjih dekad. Pričenši z Jacquesom Chiracom, njegovim naslednikom Nicolasom Sarkozyjem in trenutnim predsednikom Françoisom Hollandom. Elizejska palača je na zagovor glede očitkov že pozvala ameriškega ambasadorja, sočasno pa je predsednik Hollande sklical izredni sestanek varnostnega sveta. Kljub rosni mladosti afere analitiki pričakujejo ostro francosko povračilo. Za razliko od drugih evropskih zaveznic - recimo Nemčije, kjer je NSA prisluškovala kanclerki Angeli Merkel; preiskava pa je bila ustavljena - se francosko zunanjo politiko smatra za bolj suvereno.

Wikileaksovi dokumenti “elizejske špijonaže” govorijo tudi o, za francosko stran, diplomatsko neljubem dejanju. Francoski predsednik Hollande je bil že leta 2012 zaskrbljen nad možnim grškim bankrotom, še posebno zaradi neomajne pozicije nemške vlade pod Merklovo. Posledično je organiziral tajni sestanek z Sigmarjem Gabrielom, vodjo nemških opozicijskih socialdemokratov. Pogovarjala sta se v Parizu, srečanje pa naj bi ostalo tajno. Kako bo vest o sestanku vplivala na tople odnose znotraj ljubeče evropske družine, se lahko le ugiba.

Madžarska vlada je zaprla azilska vrata v svojo državo. Gre za prenehanje spoštovanja evropske uredbe Dublin III, v skladu s katero mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v katero so vstopili v Unijo. Po novem Madžarska ne bo več sprejemala prosilcev za azil iz drugih držav evropske družine, ki so na “skupna” tla vstopili prek Madžarske. Vlada sočasno navaja, da odločitev botruje dejstvu, da so državne zmožnosti zapolnjene. V letošnjem letu je na Madžarsko prišlo 60.000 beguncev in migrantov, zato ne more sprejemati še povratnikov iz ostalih držav članic. Evropska komisija medtem pohitreno preučuje situacijo.

Nizozemsko sodišče je v okoljski tožbi zoper vlado ugodilo aktivistom. Slednji so v skupinski tožbi od vlade zahtevali, da do leta 2020 zmanjša izpuste toplogrednih plinov za 40 odstotkov. Sodišče je ob razsodbi postavilo nižjo številko 25 odstotnega zmanjšanja, ki pa je še vedno višja od napovedanega znižanja 17 odstotkov do leta 2020 glede na trenutne državne napore. Okoljski aktivisti po celotni Evropi slavijo odločitev sodišča, saj sočasno predstavlja mejnik in precedens glede pritiska javnosti na državne urade. Vladni strani ostaja možnost pritožbe na višje sodišče.

Obamov obrambni minister Ash Carter je obelodanil nastanitev ameriške oborožitve v Bolgariji, Romuniji, Poljski in baltskih državah, z namenom okrepitve vzhodne fronte obrambnega zavezništva Nato. Oprema bo zajemala tudi težko oborožitev, torej tanke, artilerijo in protizračne baterije. Natov vrhovni sekretar Jens Stoltenberg je medtem obelodanil, da bo zavezništvo povečalo obseg skupnega vojaškega kontingenta za hiter odziv nastanjenega v Vzhodni Evropi. Iz načrtovanih 4.000  sil se bo številko dvignilo na 40.000.

Sočasno so kijevski del Ukrajine obiskali trije ameriški senatorji, natančneje trije republikanski senatorji - John Barrasso, legendarni John McCain ter Tom Cotton. Predvsem slednji je znan po senatorskem pismu iranski državi, kjer je skupek 47 izmed  54 republikanskih senatorjev želel opozoriti, da lahko ameriški kongres sabotira vsakršen mednarodni dogovor glede jedrskih pogajanj. Ugotovitev zadnjega druženja s kijevskimi oblastniki - Ukrajina potrebuje ameriško orožje in energente.

Islamska država se je glede na internetne posnetke odločila razstreliti dve grobnici blizu sirskega mesta Palmira. Prva izmed njih je gostila Mohammed Bin Alija, spremljevalca Mohamedovega nečaka Ali ibn Abi Taliba, oziroma za šiite imama Alija. Druga grobnica je bila zgrajena za sufijskega učenjaka Nizar Abu Bahaa Eddine. Medtem ko ISIL v Palmiri briše zgodovino, se na finančnem nivoju obnaša državotvorno. Glede na pričevanja ljudi iz zasedenih teritorijev se je pričelo z vlivanjem zlatih kovancev, ki bodo služili kot uradna valuta. Z njo naj bi se “mlada” država poskušala izpreči iz kolesij globalne ekonomije.

Protihutijske sile izobčenega jemenskega predsednika Abd Mansur Hadija so zavzele enega izmed štirih mejnih prehodov med Jemnom in Savdsko Arabijo. S tem so odprle tok za prejemanje okrepitev od savdskih prijateljev. Preostali trije mejni prehodi so še vedno pod kontrolo hutijskih sil.

Avstralija se bo kot ustanovna članica pridružila Azijski infrastrukturni in investicijski banki, de facto kitajskemu geopolitičnemu projektu. V skupni fond bo prispevala 600 milijonov evrov, kar jo bo naredilo za šesto največjo deležnico projekta. Pri Azijski infrastrukturni in investicijski banki sodeluje več kot 50 držav, smatra pa se jo za konkurenco Svetovni Banki.

Predstavniki koalicije proti tajnim sporazumom bodo ob 19:30 pred državnim zborom prebrali izjavo o negativnih posledicah slabih političnih odločitev v zvezi s trgovinskimi sporazumi TTIP, Ceta in Tisa. Po njihovem mnenju sporazumi zažirajo državno suverenost - le da se je tokrat ne bo odstopilo nadnacionalni Evropski uniji, temveč privatnim korporacijam. Več pove predstavnik koalicije, Andrej Gnezda.

Izjavi se nahajata v posnetku oddaje.