Po poročanju nemškega časnika Bild je nemški Zvezni varnostni svet, ki ga sestavljajo ministri, ustavil izvoz orožja iz Nemčije v Izrael. Odobritev pošiljk orožja v Izrael sta v svetu od marca blokirala namestnik kanclerja in minister za gospodarstvo Robert Habeck in zunanja ministrica Annalena Baerbock, oba iz koalicijske stranke Zelenih. Od Izraela zahtevata zagotovila, da izraelska vojska nemškega orožja ne bo uporabljala za izvajanje genocida. Po razkritju časnika Bild je izraelska vlada nemški poslala pisno zagotovilo, da oni seveda ne izvajajo genocida. Voditelj opozicijske Krščansko demokratske unije Friedrich Merz je po razkritju od ministrov iz stranke Zelenih zahteval pojasnila za blokado orožja Izraelu, podpredsednik koalicijske Svobodne demokratske stranke Wolfgang Kubicki pa je oba ministra pozval k odstopu. Lani je Zvezni varnostni svet odobril izvoz za 360 milijonov evrov nemškega orožja v Izrael, od tega za 290 milijonov evrov po sedmem oktobru. Od januarja, ko je Meddržavno sodišče v Haagu začelo obravnavo tožbe Južne Afrike proti Izraelu zaradi genocida v Gazi, do konca avgusta letos je Nemčija v Izrael izvozila za 14 in pol milijona evrov vojaške opreme. Marca je Nikaragva na Meddržavnem sodišču v Haagu sprožila tožbo proti Nemčiji zaradi oboroževanja Izraela in prekinitve financiranja Agencije Združenih narodov za palestinske begunce, znane kot UNRWA, v nasprotju s konvencijo o genocidu.

Izraelska vojska je bombardirala vas Ajtu na severu Libanona, pri čemer je ubila več kot dvajset ljudi in jih še osem ranila. Vas se nahaja v okrožju Zgharta, kjer so večina prebivalstva libanonski kristjani. Po poročanju Libanonske nacionalne tiskovne agencije so izraelska letala zadela stanovanjski del vasi, stanovanja pa so tam najemale po izraelskem bombardiraju razseljene družine. Protisionistično gibanje Hezbolah, ki je uradni sovražnik Izraela v invaziji v Libanon, je sicer vojaško prisotno na jugu države in v južnih predmestjih prestolnice Bejrut.

V Gazi je izraelska vojska s tanki vdrla v naselje Al Faludža v begunskem taborišču Džabalija na severu enklave, ki ga oblega skoraj dva tedna. Po podatkih ministrstva za zdravstvo v Gazi je v tem napadu ubila okrog dvajset ljudi. V Al Mavasiju, ki ga je izraelska vojska razglasila za varno območje, je bombardirala šotorišče beguncev iz drugih delov Gaze. V zadnjem dnevu je izraelska genocidna vojska skupaj ubila več kot 50 ljudi. Okupacijske sile nasilje nadaljujejo tudi na Zahodnem bregu, kjer so aretirale še 25 ljudi. Skupno so od sedmega oktobra lani na Zahodnem bregu izraelske sile aretirale okrog 11300 ljudi.

V mestu New York je po besedah organizatorjev več kot 500 ljudi na Wall Streetu protestiralo proti genocidu v Gazi in izraelski okupaciji Palestine. Zahtevali so tudi prekinitev ameriškega oboroževanja izraelske vojske. Ravno včeraj je ameriško obrambno ministrstvo odobrilo pošiljko protiraketnih sistemov za Izrael skupaj z namestitvijo ameriških artileristov na ozemlju pod izraelskim nadzorom. Policija je aretirala več kot 200 protestnikov, ki so se posedli pred vhod v poslopje borze. Protest je organizirala judovska protisionistična organizacija Jewish Voice for Peace.

Prva italijanska ladja s prosilci za azil se je odpravila v Albanijo, kjer sta v petek v pristaniškem mestu Shëngjin in vasi Gjadër na severu države začela obratovati centra za procesiranje migrantov, ki so zaprosili za azil v Italiji. Migranti na ladji, ki se je odpravila z Lampeduse, so po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa večinoma iz Egipta in Bangladeša. Po sporazumu med Italijo in Albanijo za eksternalizacijo italijanskih azilnih postopkov morajo biti migranti moški iz držav, klasificiranih kot varnih, in ne smejo pripadati ogroženim družbenim skupinam. Italijanska premierka Giorgia Meloni in albanski premier Edi Rama sta tako imenovani protokol o krepitvi sodelovanja na področju migracij podpisala novembra lani. V skladu z dogovorom s centri upravljajo italijanski represivni organi, ki bodo migrante obravnavali po italijanski zakonodaji, zaradi česar je albanska opozicija vlado obtožila kršenja ozemeljske suverenosti. Konec januarja je albansko ustavno sodišče razsodilo, da je dogovor ustaven, saj je imela vlada po mnenju sodišča pravno podlago za sporazum v italijansko-albanskem dogovoru o prijateljstvu iz leta 1995.

Severnokorejska vojska je na svoji strani meje razstrelila ceste in železnice, ki povezujejo Severno in Južno Korejo. Južnokorejska vojska je v odziv na razstreljevanje sprožila opozorilne strele. Razstrelitev cest in železnic sledi severnokorejskim obtožbam, da so južnokorejske sile prejšnji teden nad severno prestolnico Pjongjang poslale drone, ki so odvrgli propagandne letake. Razstreljeno infrastrukturo je severnokorejska vlada zgradila s posojilom južnokorejske vlade v vrednosti okrog 120 milijonov evrov po vojaškem dogovoru med državama leta 2018. Dogovor je določal tudi območje brez letov in prepoved vojaških vaj v bližini demilitariziranega obmejnega območja, od njega pa je severnokorejski predsednik Kim Jong Un odstopil konec novembra lani, potem ko je od delov sporazuma odstopila južnokorejska vlada. Nato je januarja letos Kim razglasil, da se mu sprava in mirna združitev Korej ne zdita več mogoča, in ukinil več agencij, zadolženih za vodenje diplomatskih odnosov med državama. Regijo ob demilitarizirani coni med državama je severnokorejska vojska dodatno utrdila in tja namestila enote, ki jih je po dogovoru leta 2018 umaknila.

Podporniki nekdanjega bolivijskega predsednika Eva Moralesa so blokirali ceste v Cochacambski regiji in se spopadli s policijo. Cestne blokade so campesinske organizacije postavile na povezavah med Cochacambo, kjer ima svoj sedež evistično krilo de facto razpadle stranke Gibanje za socializem, in med mesti Sucre, Santa Cruz in Chuquisaca. Policija je potrdila aretacije šestih protestnikov. Blokade so odziv na poziv državnega tožilstva nekdanjemu predsedniku na zaslišanje zaradi obtožbe posilstva mladoletnice leta 2015. Morales je konec septembra vodil pohod svojih podpornikov v prestolnico La Paz, kjer je zahteval odstop ali razrešitev ministrov vlade predsednika Luisa Arceja, Moralesovega tekmeca za vodstvo stranke Gibanje za socializem. Po odstopu finančnega ministra Ivána Lime je proteste začasno prekinil. Morales je z Arcejem v sporu zaradi predsedniških volitev prihodnje leto, na katerih želi ponovno kandidirati kot kandidat Gibanja za socializem. Kandidaturo mu preprečuje ustavna omejitev mandatov, oziroma bolj realpolitično mu jo preprečujejo z Arcejem povezani ustavni sodniki. Naslednje volitve ustavnih in vrhovnih sodnikov so razpisane za prvi december.

Kanadska vlada je izgnala šest indijskih diplomatov. Kot je dejal premier Justin Trudeau, je policija zbrala prepričljive dokaze, da indijska tajna služba v Kanadi izvaja vohunjenje nad Kanadčani južnoazijskega porekla in sistematično nasilje nad njimi, vključno z umori. Indijsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bodo iz Indije izgnali šest kanadskih diplomatov. Nekaj ur prej je že sporočilo, da iz Kanade umika svojega veleposlanika, ker ga preiskuje kanadska policija. Kanadska vlada je indijske diplomate začela izganjati pred enim letom, po umoru sikhovskega separatističnega voditelja Hardipa Singha Nidžara, za kar je premier Trudeau obtožil indijsko tajno službo. Indijska vlada je na izgone diplomatov iz Kanade odgovorila z izgoni kanadskih diplomatov iz Indije.