V Ukrajini se vojna nadaljuje tudi 12. dan, ki je tudi nov dan humanitarne in ekonomske krize. Ruska vojska naj bi danes prenehala z obstreljevanjem in odprla humanitarne koridorje, ki bi omogočili prebivalcem mest Harkov, Mariupol in Sumi, da zapustijo mesta. Po besedah ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja bodo koridorji vzpostavljeni na prošnjo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Evakuacija iz Mariupola je sicer včeraj že drugi dan zapored propadla. Mednarodni komite Rdečega križa je za to okrivil nejasen sporazum med obema stranema. Danes se začenja tudi tretji krog pogajanj med Ukrajino in Rusijo, a tudi tokrat dogovora ni pričakovati.

Ekonomske posledice vojne že nekaj časa čuti ves svet. Danes je cena plina v Evropi narasla na zgodovinsko visoko raven. V primerjavi s predvojnim časom je zrasla kar za trikrat. Še bolj pa posledice sankcij, ki so bile uvedene proti njihovi državi, občutijo Rusi. Iz države so se v zadnjih dneh umaknile mnoge mednarodne korporacije. Med drugim je dostop do vsebin v Rusiji omejil Netflix, Visa in Mastercard sta omejila bančne transakcije ruskim bankam, Nike, Ikea in H&M začasno zapirajo trgovine v Rusiji, prebivalcem Rusije pa je onemogočeno tudi objavljanje na TikToku. V Rusiji so se v nedeljo nadaljevali protivojni protesti po več ruskih mestih. Ruska policija je pridržala okoli pet tisoč protestnikov. Policija je tudi preverjala sporočila in slike na mobilnih telefonih naključnih ljudi na ulici. Rusko ustavno sodišče je namreč leta 2018 razsodilo, da policisti ne potrebujejo sodnega naloga za vpogled v elektronske komunikacije na mobilnih telefonih, osebnih računalnikih in tabličnih napravah, če preiskujejo kriminalno dejanje. 

Na udaru pa ni le zasebnost ruskih državljanov, temveč tudi poročanje mednarodnih medijev. Spodnji dom ruskega parlamenta je v petek potrdil spremembo kazenskega zakonika, v katerem je po novem zagrožena zaporna kazen dolžine do 15 let ali denarna kazen v višini do 13 tisoč evrov za širjenje lažnih informacij. Med slednje se uvršča tudi poročanje o delovanju ruskih vojaških sil in tem, da v Ukrajini poteka vojna in ne posebna vojaška operacija. Kazen je zagrožena tudi vsem, ki bi se zavzemali za sankcije Ruski federaciji. Za prenehanje oddajanja v Rusiji se je odločilo več tujih televizij, recimo BBC in Deutsche Welle, odredile pa so tudi prenehanje opravljanja dela svojim novinarjem v Rusiji. Iz Moskve se začasno ne javlja tudi dopisnica RTV Slovenija Vlasta Jeseničnik.

Vodenje vlade Burkina Fasa je prevzel ekonomist in univerzitetni profesor Albert Ouedraogo. Za začasnega predsednika vlade ga je imenoval prav tako začasni predsednik države Paul-Henri Damiba. Damiba je vodenje države prevzel prejšnji mesec z vojaškim udarom, v katerem je vojaška klika odstavila prejšnjega predsednika države Rocha Kaboreja. Tako predsednik države kot predsednik vlade naj bi svoji funkciji opravljala tri leta, ko bi njuna naslednika izbrali na volitvah. Premier Ouedraogo je tudi že predstavil vladno ekipo 29 ministrov in 6 ministric. Kot prioriteti nove vlade je izpostavil boj proti džihadizmu in, kot se je izrazil, obnovo države. Zahodnoafriška ekonomska skupnost ECOWAS je pozvala vojaško oblast k čim hitrejši vzpostavitvi ustavnega reda v državi.

Iz Burkina Fasa pa v sosednji Mali. V uporniškem napadu na vojaško bazo v Mondoru v centralnem Maliju je umrlo 27 vojakov malijske vojske, ranjenih pa jih je bilo 33. Umrlo je tudi 70 pripadnikov uporniških milic. Za napad sicer ni prevzela odgovornosti nobena izmed organizacij, sta pa v osrednjem delu Malija prisotni tako Al Kaida kot Islamska država. Mali se sicer že od leta 2012 spopada z varnostno, politično in ekonomsko krizo. V državi je še vedno prisotna tudi francoska vojska, ki pa se bo iz države po napovedih francoskega predsednika Emmanuela Macrona umaknila do junija. Zmanjšanje povezav s Francijo si želi tudi vodilno protestniško gibanje Yerewolo, ki si hkrati želi okrepitev odnosov z Rusijo. Francosko-malijski odnosi so se sicer močno oslabili že z izgonom francoskega veleposlanika v Maliju konec januarja. 

Vladajoča Srpska napredna stranka je uradno napovedala, da bo njen kandidat na predsedniških volitvah njen predsednik in trenutni predsednik države Aleksandar Vučić. Slednji je sedaj zanikal, da bi se odločil o kandidaturi. Na volitvah bo nastopil s podporo koalicije »Aleksandar Vučić – zajedno možemo sve«, v kateri so poleg »naprednjakov« še Socialistična stranka Srbije, Združena Srbija in stranka madžarske manjšine v Vojvodini. 

Generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough je za urednico informativnega programa TV Slovenija imenoval dosedanjo vršilko dolžnosti Jadranko Rebernik. Rebernik sicer ni prejela pozitivnega mnenja novinarjev informativnega programa, saj jo je podprla le dobra petina novinarjev. Pozitivno mnenje je z nekaj več kot 80-odstotno podporo prejel nekdanji urednik dopisništev Mitja Prek. Vršilec dolžnosti direktorja TV Slovenija Valentin Areh je generalnemu direktorju sicer posredoval predloga obeh kandidatov. Na današnji tiskovni konferenci so se na nedavno dogajanje odzvali novinarji in režiserji informativnega programa. Izpostavili so predvsem napad na neodvisno novinarstvo, politične pritiske ter ignoriranje kolektiva. O novinarskih zahtevah voditelj Dnevnika Saša Kranjc.

Izjava

Voditelj Odmevov Igor Bergant je na povedal, da sta sindikat in aktiv informativnega programa na programski svet v skladu z zakonom naslovila zahtevo, da se opredeli tudi do kandidata, ki je prejel podporo kolektiva. 

Levica in Nova Slovenija sta kot prvi stranki predstavili volilna programa in listi kandidatov za aprilske državnozborske volitve. Stranki, ki sta se še pred začetkom uradne volilne kampanje izoblikovali kot nasprotnici, sta sicer obe izpostavili pomen prihajajočih volitev. To je ena redkih točk, pri katerih stranki govorita isti jezik. Levica volivcem sicer obljublja razveljavitev Toninovega zakona o investicijah v Slovensko vojsko, referendum o izstopu iz Nata in ukinitev vojaškega vikariata. Nova Slovenija se nasprotno zavzema za povečanje investicij v vojsko, kot velika nasprotnica socialistične politike pa je v program zapisala bone za zdrav in kakovosten partnerski odnos ter pripravo na zakon.