Litvansko obrambno ministrstvo je začelo gradnjo nemške vojaške baze 20 kilometrov od meje z Belorusijo. To bo prva nemška stalna vojaška misija v tujini po drugi svetovni vojni. Odločitev o stalni nastanitvi nemških vojaških sil v Litvi je  nemško obrambno ministrstvo pod vodstvom Borisa Pistoriusa na prošnjo litvanske vlade sprejelo pred dobrim letom. Vojaški kompleks bodo predvidoma dokončali do leta 2027. Znotraj vojaške baze bo nastanjenih 4000 nemških vojakov, še dodatnih tisoč vojakov in podpornega osebja bo nameščenih v drugih delih Litve. Stroške gradnje na litvanskem obrambnem ministrstvu ocenjujejo na milijardo evrov, kar je eden najdražjih gradbenih projektov v zgodovini Litve. Litva je sicer v letošnjem letu po skupnih pogovorih z Latvijo in Estonijo dvignila izdatke za obrambo na tri odstotke državnega proračuna.

Nikaragvanska vlada Daniela Ortege iz Sandinistične stranke je prepovedala okrog 1500 nevladnih organizacij. Večinoma gre za katoliške organizacije, med katere sodijo dobrodelne organizacije, mediji in univerze. Med prepovedanimi organizacijami so tudi neverska poklicna in interesna združenja. Po trditvah notranjega ministrstva prepovedane organizacije niso razkrile finančih informacij, kot so viri donacij. Vlada je premoženje prepovedanih organizacij zaplenila. To je sicer največja hkratna prepoved nevladnih organizacij v Nikaragvi. Od protestov proti krčenju socialne države med letoma 2018 in 2022 je vlada skupno ukinila več kot 5000 nevladnih organizacij. Predsednik Ortega se je na oblast v državi prvič povzpel leta 1979 po uspešnem gverilskem uporu proti diktaturi družine Somoza.Proti sandinistični vladi so nato Združene države Amerike oboroževale gverilske upornike, znane kot Contras. Po volilnem porazu leta 1990 se je Ortega na predsedniško mesto vrnil leta 2007. Leta 2014 je ukinil omejitev predsedniških mandatov. V času prve sandinistične vlade je Ortega izvajal socialne reforme, vključno z redistribucijo zemlje, po vrnitvi na oblast leta 2007 pa je liberaliziral gospodarstvo in sprva vodil katoliški Cerkvi všečnejšo politiko, med drugim je podprl popolno prepoved splava. Represijo nad cerkvenimi organizacijami je njegova vlada začela leta 2022 po obdobju protestov. 

Indijsko vrhovno sodišče je odredilo formiranje zdravniške strokovne posvetovalne skupine z namenom priprave reforme zakonodaje, s katero bi zagotovili večjo varnost in boljše delovne pogoje zdravstvenim delavcem. Sklic posvetovalne skupine je sodišče sprejelo kot odziv na množične proteste zdravstvenih delavk in delavcev po vsej državi, ki še potekajo in ki sta jih sprožila posilstvo in umor zdravnice specializantke v univerzitetni bolnišnici v Kalkuti devetega avgusta. Zdravniki v več indijskih mestih stavkajo. Protestniki zahtevajo poostritev varnostnih ukrepov v bolnišnicah, da bi ženskam zagotovili varno delovno okolje. Vrhovno sodišče je v četrtek odredilo obvezno prisotnost zvezne vojaške policije v bolnišnici, kjer se je zgodil umor specializantke. 

Filipinsko zunanje ministrstvo je potrdilo, da bodo začasno nudili zatočišče Afganistancem, ki so zaprosili za preselitev v Združene države Amerike. Gre za Afganistance, ki so v času ameriške okupacije sodelovali z ameriško vojsko ali s takratno oblastjo, ki jo je nastavila ameriška vlada. Dogovor o začasni namestitvi še nerazkritega števila Afganistancev, za katere bodo nujne storitve v državi gostiteljici financirale Združene države, je plod dvoletnih pogajanj med obema stranema. Ta so se začela po izvolitvi Ferdinanda Marcos na položaj predsednika Filipinov, s čimer se je končalo 6-letno obdobje vladavine Rodriga Duterteja. Slednji je v času svoje vladavine poskušal izboljšati odnose z Rusijo in Kitajsko. Po umiku ameriških sil iz Afganistana in ponovni vzpostavitvi oblasti Talibanov v letu 2021 je v Združene države odšlo okrog 160 tisoč Afganistancev, ki naj bi v preteklosti sodelovali z ameriško vlado. Več tisoč pa je še vedno nastanjenih v zavezniških državah, kjer čakajo na preselitev v ZDA. 

Škotska vlada je razglasila, da dokler ne bo vidnega napredka v pogajanjih za premirje v Gazi in Izrael ne začne spoštovati mednarodnega prava, ne bo več sklicevala srečanj z izraelskimi diplomati. Ukrep je vlada sprejela po tajnem srečanju med škotskim zunanjim ministrom Angusom Robertsonom in izraelsko veleposlanico v Združenem kraljestvu Danielo Grudsky. Vodstvo stranke je kritiziralo Robertsona, ker vsebine srečanja ni omejil na vprašanje premirja, kar je mogoče razumeti kot normalizacijo odnosov med izraelsko in škotsko vlado kljub genocidu nad Palestinci. To je v nasprotju z uradnim stališčem škotske vlade glede genocida v Gazi. 

Avstralski premier Anthony Albanese in indonezijski obrambni minister ter bodoči predsednik Prabowo Subianto sta sporočila, da sta zaključila pogajanja o obrambnem sporazumu med državama. Predvidoma bosta sporazum dokončno podpisala še ta teden med obiskom avstralskega premierja v indonezijski prestolnici Džakarti. Albanese je sporočil, da sporazum dovoljuje vojskama obeh držav delovanje na ozemlju druge, dodatnih podrobnosti pa ni razkril. 

Disciplinski organ Evropske nogometne zveze, znane kot UEFA, je sprejel  odločitev o kaznovanju splitskega nogometnega kluba Hajduk. UEFA je odločitev sprejela, potem ko so člani Torcide, Hajdukove navijaške ekipe, med tekmo s klubom Torshavn s Ferskih otokov in tekmo s klubom Ružomberok s Slovaške na igrišče metali predmete in uporabljali priotehniko. Zaradi navijaških izgredov na drugem in tretjem predtekmovanju konferenčne lige bo moral klub plačati 50 tisoč evrov, prav tako mu je prepovedana prodaja vstopnic gostujočim navijačem za naslednjo tekmo tekmovanja pod okriljem UEFE. 

Navijači beograjskega košarkarskega kluba Partizan Grobari so na predstavitvi ekipe za novo sezono izžvižgali predstavnika s predsednikom Aleksandrom Vučićem zlizanega Telekoma Srbija. Grobari so z žvižganjem začeli med podelitvijo plaket tako imenovanim zlatim sponzorjem, med katere poleg podjetja NIS sodi tudi Telekom Srbija. Odnehali niso, vse dokler predstavnik podjetja ni zapustil odra. Razlog za izžvižganje je prekinitev sponzorskega sodelovanja med klubom in podjetjem. Razlog za prekinitev je domnevno spor glede Arene, beograjske športne dvorane, v kateri trenirajo igralci KK Partizana in katere del naj bi odstopili rivalskemu klubu Crvena zvezda. Teorijo po mnenju navijačev podpira tudi incident, ki se je zgodil na zadnji končnici Lige ABA, ko je eden od direktorjev Telekoma Srbija Draško Marković pljuval, žalil in dvigoval stol nad igralci Partizana. Telekom Srbija je sicer dolgoletni sponzor kluba, a so se odnosi med vodstvom podjetja in vodstvom kluba začeli krhati leta 2014, ko je Telekom Srbija sponzorstvo pogojeval z odstavitvijo takratnega trenerja Duška Vujoševića. Zaradi vztrajanja Vujoševića na poziciji je podjetje za nekaj let prekinilo sponzorstvo. Grobari so neodobravajoče žvižge pospremili z že dobro poznanim skandiranjem: Rio Tinto marš iz Srbije!

Ministrstvo za kulturo je v medresorsko usklajevanje poslalo odlok, s katerim predlaga dvig RTV-prispevka za deset odstotkov oziroma na 14 evrov za gospodinjstvo. Predlog odloka mora vlada potrditi pred koncem avgusta, da lahko začne nov znesek prispevka veljati pred začetkom naslednjega leta. Prispevek za javno radiotelevizijo trenutno znaša 12,75 evra, desetodstotno zvišanje pa je najvišji delež povišanja, ki ga lahko vlada uvede sama z odlokom. K dvigu RTV-prispevka na 14 evrov je konec junija pozval Svet Radiotelevizije Slovenija. Pobudnik poziva, svetnik Tadej Troha, je takrat dejal, da se prispevek ni spremenil od leta 2012, z dvigom pa bi ga delno uskladili z inflacijo. 

OFF je pripravila vajenka Brina, mentoriral je Matej, s sponzorskim blokom se je ponovno zabavala Tia.