Izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije se nadaljuje tako, kot se je začel: z razkolom v konservativni stranki. Uporniki znotraj torijcev so zbrali zadostno število podpisov za glasovanje o nezaupnici premierki Theresi May. Notranje strankarsko glasovanje o nezaupnici, ki bo danes ob sedmih zvečer, sledi premierkini odločitvi, da zamakne glasovanje o dogovoru o izstopu. Ta najverjetneje ne bi bil sprejet, saj številni poslanci konservativne stranke nasprotujejo tako imenovani varovalki, po kateri bi Združeno kraljestvo ostalo v enotnem carinskem območju, vse dokler ne bi bil sprejet nov trgovinski sporazum z Evropsko unijo. Namen varovalke je preprečiti trdo mejo med Republiko Irsko in Severno Irsko. Premierka Theresa May je napovedala, da se bo za nadaljevanje mandata borila z vsemi močmi. Razmerje moči v parlamentu, kjer konservativna stranka že zdaj s podporo irskih unionistov komaj vzdržuje večino, pa kaže, da je dolgoročno preživetje Therese May malo verjetno. Tudi, če prestane glasovanje znotraj konservativne stranke, pa v parlamentu, kjer torijci in severnoirski unionisti komaj vzdržujejo večino, nima več potrebne podpore.

Francija lahko krši evropska proračunska pravila, meni evropski komisar za ekonomske in finančne zadeve Pierre Moscovici. To naj bi bilo potrebno zaradi množičnih protestov gibanja rumenih jopičev. Francoski predsednik Emmanuel Macron je namreč v odzivu na proteste napovedal vrsto ukrepov, ki bodo državo stali približno 11 milijard evrov. Med njimi sta državni dodatek k minimalni plači, ki bo najnižje dohodke dvignil za 100 evrov, in opustitev dodatne obdavčitve za upokojence z nižjimi pokojninami. Zaradi teh ukrepov bi se francoski proračunski primanjkljaj naslednje leto lahko dvignil čez tri odstotke, kolikor je omejitev po evropskih pravilih.

Na francosko trošenje pa so se jezno odzvali v Italiji. Italija namreč za prihodnje leto pričakuje manjši primanjkljaj od zdaj predvidenega francoskega, a je Evropska komisija proti njej vseeno sprožila postopek zaradi kršenja pravil. Italijanski podpremier Luigi di Maio je pripomnil, da bi Evropska komisija morala zdaj sprožiti postopek tudi proti Franciji. Francoski predsednik je, vse dokler ga ni presenetil upor plebejcev, dokazoval svojo zavezanost fiskalni disciplini in v postopku proti Italiji zagovarjal nepopustljivost Evropske komisije.

Španija bo z naslednjim letom dvignila minimalno plačo za dobrih 20 odstotkov. Ukrep je del pogajanj o proračunu za naslednje leto. Manjšinska vlada pod vodstvom Pedra Sancheza iz Socialistične stranke ima namreč težavo pri zagotovitvi glasov za sprejem proračuna. Dvig minimalne plače je tako plod pogajanj z levo usmerjeno stranko Podemos. 22-odstotni dvig minimalne plače na znesek 1050 evrov za delavce predstavlja približno 200 evrov povišice, za državni proračun pa približno 340 milijonov evrov dodatnih stroškov.

Evropska komisija bo podaljšala rok, do katerega mora Švica pristati na preureditev odnosov z Evropsko unijo. Medsebojne odnose trenutno ureja množica različnih pogodb in sporazumov, Evropska unija pa želi to poenostaviti v enem vseobsegajočem dokumentu, čemur Švica nasprotuje. Posledično je Bruselj zagrozil, da ne bo podaljšal ekvivalentnosti švicarskim borzam. Brez tega evropske banke in posredniške hiše po novem letu ne bi smele trgovati na švicarskih borzah. Švicarji napovedujejo notranje posvetovanje o preureditvi odnosov, ki naj bi trajalo do spomladi, komisija pa je pristala na polletno podaljšanje roka za pogajanja.

Sodišče v kanadskem Vancouvru je finančno direktorico kitajskega podjetja Huawei Meng Vanžou izpustilo proti plačilu 6 milijonov evrov in pol varščine. Kanadske oblasti so Meng aretirale na letališču v Vancouvru, sodišče pa bo zdaj odločalo o njeni izročitvi v Združene države Amerike, kjer je obtožena sodelovanja v izogibanju sankcij proti Iranu. Kitajska je medtem aretirala nekdanjega kanadskega diplomata in uslužbenca nevladne organizacije International Crisis Group Michaela Kovriga.

Jemenska vlada s podporo Saudove Arabije in gibanje Hutijev sta se na mirovnih pogajanjih na Švedskem dogovorila za izmenjavo več kot 15 tisoč zapornikov. Vlada naj bi tako izpustila približno 7500 ljudi, Hutiji pa približno tisoč več. Vlada med drugim zahteva tudi vrnitev trupla nekdanjega predsednika Alija Abudlaha Saleha. Saleh je bil sprva zaveznik Hutijev, po sporu pa so ga ti lani ubili. O vojni v Jemnu se je izreklo tudi slovensko Društvo pisateljev. To slovensko vlado poziva k večjim prizadevanjem za reševanje humanitarne krize v državi, saj ocenjuje, da je končanje vojne za lokalno prebivalstvo “življenjskega pomena”.

Združene države Amerike bodo dovolile prodajo izraelskih letal F-16 Hrvaški. Ker so lovci ameriškega izvora, mora ameriška vlada odobriti njihovo nadaljnjo prodajo tretji državi. Prejšnji teden je administracija Donalda Trumpa blokirala prodajo, saj bodo lovci, ki so bili proizvedeni v ZDA, opremljeni z izraelsko opremo. ZDA so zahtevale, da jih opremijo z ameriškimi instrumenti, kar pa sta Izrael in Hrvaška zavrnila. Ameriško zunanje ministrstvo je zdaj kongresu poslalo obvestilo o transferju letal tretji državi.

Slovenija

Po imenovanju prve načelnice generalštaba slovenske vojske je prvo žensko voditeljico dobila tudi policija. Generalna direktorica je postala Tatjana Bobnar, ki je zamenjala Simona Veličkega. Bobnar je kariero začela kot kriminalistka, od leta 2009 pa je bila namestnica generalnega direktorja policije.