Off Nobelove nagrade za mir

Off Nobelove nagrade za mir

Aktualno-politična novica
12. 10. 2012 - 14.00
 / OFF

Evropska unija je letos prejela Nobelovo nagrado za mir. Skozi minulih šest desetletij so si Evropska unija in njene predhodnice nagrado zaslužile zaradi svojega prispevka k napredku miru in sprave, demokracije in človekovih pravic v Evropi. Lansko leto je bil nagrajen ženski trio, predsednica Liberije Ellen Johnson Sirleaf, njena sodržavljanka, aktivna borka za mir Leymah Gbowee in jemenska aktivistka arabske pomladi Tavakul Karman. Petčlanski Norveški odbor za Nobelovo nagrado v Oslu je bil letos soglasno za Evropsko unijo, saj meni, da ima evropska povezava zgodovinsko vlogo pri združitvi celine po drugi svetovni vojni. Odbor je v letošnjem letu za Nobelovo nagrado prejel 231 predlogov, med katerimi so bili nominiranci za nagrado tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, nekdanji nemški kancler Helmut Kohl in ameriški vojak Broadley Manning, ki je obtožen izdaje zaupnih informacij WikiLieaksu. Med predlogi je bilo 43 organizacij, kot morebitni nagrajenki pa so bili ruska nevladna organizacija memorial in njena ustanoviteljica Svetlana Ganiuškina in ruski radio Eho Moskve z odgovornim urednikom Aleksejem Venediktovom. Letošnje Nobelove nagrade bodo nagrajencem podeljene 10. decembra. Denarna vrednost nagrade znaša skoraj milijon evrov.

Za mnenje o Nobelovi nagradi za Evropsko unijo smo spregovorili s Petrom Clarkom, ki je zadolžen za odnose z javnostmi na Amensty International pisarne za evropske institucije v Bruslju:

Izjava je v posnetku oddaje.

Več sto preživelih in članov družin 202 oseb, ki so leta 2002 umrle v bombnem napadu na Baliju, se je zbralo na komemoraciji v spomin desete obletnice terorističnega napada na nočni klub na tem indonezijskem otoku. Spominske slovesnosti so se poleg preživelih in sorodnikov umrlih udeležili tudi avstralska premierka Julija Gillard ter predstavniki Nove Zelandije in Indonezije. Za napad iz leta 2002 je odgovorna južnoazijska teroristična mreža Džemah Islamija, iz katere so na Baliju obsodili 23 ljudi na petletno zaporno kazen, tri pa so usmrtili leta 2008. Napadi, ki so jih izzvali samomorilski napadalci skupine Džemah Islamija, povezane z Al Kaido, so od leta 2002 sprožili val nasilja v Indoneziji pred veleposlaništvi, v hotelih in restavracijah.

Turški parlament se je odločil, da bo podaljšal vojaško misijo nad kurdskimi uporniki na severu Iraka, ne glede na opozorila slednjega, da ne želi čezmejnih napadov na svojem ozemlju. Zakonodajno telo v Turčiji je v četrtek glasovalo za podaljšanje misije za obdobje enega leta, kar pomeni do 17. oktobra 2013. Turčija pogosto postavlja tarče na sever Iraka proti Kurdski delavski stranki, ki si prizadeva za avtonomijo kurdske manjšine v Turčiji. Bagdad je dejal, da ne bo toleriral vojaških operacij na svojem ozemlju, poleg tega pa Irak prav tako ne opravičuje tega, da je Turčija ponudila zaščito bivšega sunitskega podpredsednika Tariqa al-Hashemija, ki je odgovoren za množične poboje v Iraku. Irak prav tako vznemirja dejstvo, da je Turčija začela uvažati surovo nafto iz severnega Iraka po dogovoru z iraško kurdsko upravo. Ali al-Moussawi, tiskovni predstavnik iraške vlade, je na na obisku na Češkem sporočil, da bi turški parlament moral razpravljati in glasovati o vprašanjih, ki zadevajo domače prebivalstvo, namesto da se vmešava v zadeve suverene države, kot je Irak. Toda Turčija na drugi strani trdi, da mora turška vojska posredovati, saj niti vlada v Bagdadu niti iraška samostojna kurdska regija na severu nista zmožni preprečiti napadov Kurdske delavske stranke na turške tarče.

Evropska komisija je vlade članic povezave opozorila, da lahko pričakujejo finančne kazni, če bodo še naprej odlašale z ukrepi za oblikovanje enotnega evropskega zračnega prostora oziroma, povedano s poetično terminologijo evrobirokratov, enotnega evropskega neba. Komisija trdi, da neusklajenost kontrole zračnega prometa med državami Unije povzroča za približno pet milijard evrov stroškov na letni ravni. Poenotenje pravil bi tako lahko za trikrat povečalo zračni promet in znižalo stroške, saj naj bil zaradi neusklajenosti vsako leto znotraj Unije daljši za dvainštirideset kilometrov. Komisar za transport Siim Kallas zato, v nasprotju z željami o povečanju zračnega prometa, opozarja tudi na povečane izpuste toplogrednih plinov. Plan za poenotenje zračnega prostora sicer predvideva združitev nacionalnih zračnih kontrol v devet funkcionalnih blokov. Slovenija bi tako Sporazum o oblikovanju funkcionalnega bloka zračnega prostora Srednje Evrope sklenila skupaj z Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Češko, Madžarsko in Slovaško.

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij je objavila javni razpis za razdelitev sredstev fundacije v naslednjem letu. Na voljo naj bi bilo malce več kot dvaindvajset milijonov evrov, od tega štirinajst milijonov in pol za invalidske, ostanek pa za humanitarne organizacije. Razpis najdete v Uradnem listu, na razpis pa se lahko prijavite v roku tridesetih dni po objavi. Zainteresirana javnost bo lahko podrobnejše informacije dobila tudi na posebnih informativnih dnevih. Štefan Kušar, direktor fundacije, nam je tako odgovoril na vprašanje, ali se lahko sredstva fundacije tekom leta zaradi izpada iz naslova koncesij zmanjšajo:

Izjava je v posnetku oddaje.

Svoj komentar na objavo razpisa je podala tudi Elena Pečarič iz Društva za teorijo in kulturo hendikepa YHD:

Izjava je v posnetku oddaje.

 

OFF sta pripravila Aleksandra in Tadej.

 

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.