Lula da Silva je na novega leta dan tretjič zaprisegel kot brazilski predsednik. Na oktobrskih predsedniških volitvah je v drugem krogu s tesno večino premagal dosedanjega predsednika Jaira Bolsonara. Ta se inavguracijske slovesnosti ni udeležil, saj je že v petek na predsedniškem letalu odletel na Florido. Nekdanji sindikalist Lula je državo vodil že med letoma 2003 in 2010. V prvem nagovoru kot predsednik države je napovedal obnovo države, ki je, kot se je izrazil, v strašnih ruševinah.

Stalni odbor kitajskega ljudskega kongresa je za novega zunanjega ministra izbral dosedanjega veleposlanika v Združenih državah Amerike Čina Ganga. Nasledil je Vanga Jija, ki je zunanje ministrstvo vodil od leta 2013, letos pa je postal član politbiroja komunistične partije in kot vodja partijske komisije za zunanje zadeve de facto prvi kitajski diplomat. Gang si je na mestu veleposlanika prislužil sloves bojnega volka, kot nazivajo diplomate, ki so v svoji politiki ostri do zahodnih držav. Za prvo prioriteto si je zadal izboljšanje odnosov z ZDA, v katerih po njegovih besedah prevladuje izrazito protikitajski sentiment. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je sporočil, da bo neprijateljskim državam dovolil poravnavo dolga za ruski plin v tujih valutah. V skladu z marca sprejetim dekretom so morale države za plačilo plina odpreti račun pri ruski Gazprombank in ga plačati v rubljih. To je v praksi izgledalo tako, da so odjemalci denar v tuji valuti nakazali Gazprombanku, ki je nato na borzi kupil rublje in jih nakazal na poseben račun uvoznikom plina. Spremenjeni dekret predvideva, da lahko države poravnave izvedejo v tuji valuti tako, da pri pooblaščeni banki odprejo poseben račun na podlagi vloge ruskega dobavitelja. Poravnava starih dolgov državam ne omogoča sklenitve pogodb za nove plinske dobave. Za te še vedno velja, da morajo biti plačane v ruskih rubljih. 

Sirska vojska je sporočila, da je več izraelskih zračnih raket zadelo mednarodno letališče v Damasku. Izstrelki naj bi po njihovih besedah zadeli tudi nekatere druge tarče na jugu Damaska in pri tem ubili dva sirska vojaka. Letališče, ki je v uporabi za civilne in vojaške namene, je začelo ponovno obratovati sedem ur po napadu. 

 

Švedska je z vstopom v novo leto za prihodnje pol leta od Češke prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Švedski premier Ulf Kristersson je sporočil, da bo njihova prioriteta odzivanje na vojno v Ukrajini. Najprej Ukrajina, nato pa še malo napredka na področju podnebnih sprememb, migracijske politike in približevanja Zahodnega Balkana Uniji.

Hrvaška je hkrati z novoletnimi ognjemeti v zrak dvignila zapornice na hrvaško-slovenski in hrvaško-madžarski meji. S prvim januarjem je Hrvaška postala 27. članica schengenskega in 20. članica evrskega območja. S tem se ukinjajo kune in mejna kontrola na mejah, ki postajajo notranje schengenske meje. Hkrati se zunanja schengenska meja prestavlja na hrvaške meje z Bosno in Hercegovino, Srbijo ter Črno goro. Povečanje schengenskega območja so notranje ministrice na zasedanju Sveta Evropske unije potrdile 8. decembra. Več o hrvaškem vstopu in bolgarsko-romunskem nevstopu v schengen v OFFsajdu ob petih. 

Višje sodišče v Amsterdamu je odločilo, da družba SBK Art začasno nima glasovalnih pravic na skupščinah hrvaške trgovske skupine Fortenova, sicer naslednice Agrokorja in lastnice Mercatorja. Razlog za to je uvrstitev SBK Art na seznam družb, ki v Evropski uniji ne morejo uveljavljati ekonomskih interesov. Deveti sveženj sankcij proti Rusiji glasovalne pravice namreč nedvoumno tolmači kot nematerialno sredstvo uveljavljanja ekonomskih interesov. SBK Art je lastnica skoraj 43 odstotkov delnic Fortenove. Sodba drugostopenjskega nizozemskega sodišča s tem razveljavlja sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je SBK Art priznala glasovalne pravice pri določenih vprašanjih. Ruska Sberbank je sicer v začetku novembra sporočila, da je SBK Art prodala vlagatelju iz Združenih arabskih emiratov Saifu bin Marhanu Alketbiju. Po njihovo naj bi bil posel zaključen in pravnoveljaven, česar pa Fortenova ne priznava in trdi, da gre za navidezno prodajo ter poskus kršitve sankcijskega režima v Uniji in Združenem kraljestvu. 

Vlada je na zadnji lanski seji določila najvišjo dovoljeno ceno električne energije za mikro, mala in srednja podjetja. Kapica na elektriko velja pol leta, do konca junija. Omejitev cene brez davka na dodano vrednost za višjo dnevno tarifo je tako 217 evrov na megavatno uro elektrike, za nižjo dnevno tarifo skoraj 156 evrov na megavatno uro, za enotno tarifo pa 195 evrov. Dobavitelji električne energije morajo odjemalcem po taki ceni nuditi 90 odstotkov električne energije, ki so jo porabili v enakem obdobju lani. Višje porabe pa podjetja plačajo po tržni ceni. Ministrstvo za infrastrukturo želi na ta način podjetja spodbuditi k varčevanju. V skladu z vladno uredbo dobavitelji odjemalcem, za katere uredba velja, ne bodo smeli prekiniti dobave, prav tako pa bodo morali pod pogoji uredbe sklepati tudi nove pogodbe. Omejitev bo veljala tudi za pogodbe, ki so bile za to obdobje podpisane v preteklosti, razen če so cene, določene v pogodbi, nižje od kapice.

Ministrstvo za zdravje je objavilo seznam 94 ambulant za bolnice, ki nimajo izbrane družinske zdravnice. Takih je približno 132 tisoč. Za večino zdravstvenih domov seznam predvideva po eno tako ambulanto, za ljubljanski zdravstveni dom devetnajst. Seznam velja do konca marca, ko bo minister za zdravje znova določil število in obseg dela posameznih ambulant. Te bodo morale zagotoviti tudi obravnavo zavarovanih oseb, ki na termin niso naročene. Se pa bodo morale te opredeliti za posamezno ambulanto. Zdravnice in druge zdravstvene delavke se bodo v skladu z zakonom v ambulantno delo vključevale prostovoljno. Prav tako pa bodo v njih lahko delale zdravnice koncesionarke s posameznega območja, ki imajo licenco družinske medicine. Delo bodo opravljale na podlagi podjemnih pogodb, oproščene pa bodo plačila davka na izplačila, ki sicer velja za podjemne pogodbe.

Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije sta vložili zahtevo za oceno ustavnosti novele zakona o dohodnini. Poslanke ustavnemu sodišču predlagajo, da zahtevo obravnava absolutno prednostno in da do odločitve zadrži izvajanje novele. Predlagateljice pobude trdijo, da je vsebina novele neustavna, neskladna z načelom pravne države in načelom enakosti, da učinkuje retroaktivno in deloma posega v pravico do zasebne lastnine, zato izpodbijajo 15 od 21 členov novele. SDS in NSi sta pobudo vložili na predlog 13 organizacij, med katerimi so Klub slovenskih podjetnikov, Gospodarska zbornica Slovenije, AmCham Slovenija in Združenje delodajalcev Slovenije. Novela je bila v državnem zboru potrjena že dvakrat, saj je njeno uveljavitev z vetom prvič zadržal državni svet. Novela med drugim odpravlja načrtovano postopno zviševanje splošne davčne olajšave, zvišuje skupni dohodek, od katerega se poleg splošne prizna tudi dodatna olajšava, uvaja novo olajšavo za mlade ter nekoliko zvišuje obdavčitev samostojnih podjetnic, ki uporabljajo sistem normiranih odhodkov.

Vir slike: Facebook profil Andreja Plenkovića