21. 2. 2023 – 15.00

OFF Novega Starta

Audio file

Ruski predsednik Vladimir Putin je v nagovoru obema domovoma parlamenta sporočil, da prekinja sodelovanje v pogodbi Novi Start. Dejal je, da bo ruska vojska nadaljevala s tako imenovano specialno vojaško operacijo v Ukrajini, za zaostrovanje konflikta pa je okrivil Zahod. Ker ameriškim inšpektorjem ne more dovoliti obiska ruskih jedrskih objektov, Rusija prekinja izvajanje pogodbe Novi Start, sklenjene z Združenimi državami Amerike, ki določa omejevanje in nadziranje strateškega jedrskega orožja. Po Putinovih besedah sicer ne gre za odstop od pogodbe, ki jo je Rusija za pet let podaljšala januarja 2021. Novi Start je zadnja veljavna pogodba o nadzoru jedrske oborožitve med državama; leta 2010 sta jo podpisala predsednika Barack Obama in Dmitrij Medvedjev. Državi obvezuje na omejitev aktivnega jedrskega arzenala na 1550 jedrskih konic in 800 sistemov za izstrelitev, ki so lahko uporabljeni medcelinsko. Pogodba dovoljuje 18 terenskih inšpekcij letno za preverjanje spoštovanja omejitev.

Ameriški predsednik Joe Biden se mudi na Poljskem, kjer se sestaja s predsednikom Andrzejem Dudo in predstavniki osmih drugih vzhodnoevropskih članic Nata: Bolgarije, Češke, Estonije, Madžarske, Latvije, Litve, Romunije in Slovaške. Včeraj je v Kijevu Biden obiskal tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Obljubil mu je dodatno vojaško pomoč v vrednosti nekaj manj kot pol milijarde evrov, ki bo med drugim vključevala topniško strelivo, protioklepno orožje in radarje za nadzor zračnega prostora. Napovedal je tudi vpeljavo novih sankcij proti Rusiji. Gre za prvi obisk katerega ameriškega predsednika v Ukrajini, potem ko jo je med koncem marca in začetkom aprila 2008 obiskal George Bush mlajši.

Audio file
15. 10. 2022 – 15.00
Protesti žensk, protesti v Balučistanu, protesti v Kuzestanu

Zunanji ministri Evropske unije so zaradi zatiranja protestov, ki so izbruhnili po smrti Mahse Amini  v policijskem priporu lanskega septembra, sprejeli peti sveženj sankcij proti Iranu. Na njem je 32 posameznikov, med njimi tudi dva ministra, in sicer za kulturo in islamsko vodstvo, Mohamed Mehdi Esmaili, ter za izobraževanje, Jusef Nuri. Zanje, tako kot za že več kot sto sankcioniranih iranskih državljanov, velja prepoved potovanja v Evropsko unijo in zamrznitev premoženja v Uniji.

Evropska unija enake sankcije v šestem svežnju uvaja tudi proti 16 osebam v Mjanmaru zaradi kršenja človekovih pravic in nasilja, ki je sledilo državnemu udaru vojske in odstavitvi izvoljene vlade Aung San Su Či februarja 2021. Najvišje rangirani posameznik po politični funkciji je minister za energetiko Mjo Mint O, na seznamu pa so se znašli tudi visoki vojaški uradniki.

Južnokorejsko višje sodišče v Seulu je odločilo, da je nacionalni zavod za zdravstveno zavarovanje kršil zakonodajo, ko ni zagotovil enakopravne obravnave istospolnemu poročenemu paru iz naslova olajšav, ki so jih deležni heteroseksualni poročeni pari. Aktivisti za pravice spolnih manjšin so sodbo razglasili za prelomno, saj gre po njihovem za prvo prepoznavo pravnega statusa istospolne zveze. Južna Koreja sicer ne priznava porok med istospolnima partnerjema. Primer, ki ga sodni mlini meljejo od leta 2021, bo sedaj romal na vrhovno sodišče, saj je zavod za zdravstveno zavarovanje že napovedal pritožbo.

Združenje 25 anglikanskih cerkva, ki večinoma predstavlja province globalnega juga, je odreklo priznanje canterburyjskemu nadškofu Justinu Welbyju. Ne strinjajo se z odločitvijo, da smejo duhovniki poročati istospolne pare, ki jo je v začetku meseca sprejela splošna sinoda, sestavljena iz več sto izvoljenih članov.

Varnostni svet Združenih narodov je pred začetkom zasedanja o razmerah na Bližnjem vzhodu soglasno sprejel predsedniško izjavo, s katero je izrazil zaskrbljenost nad odločitvijo izraelske vlade Benjamina Netanjahuja, da za nazaj legalizira izraelske naselbine na okupiranih palestinskih ozemljih na Zahodnem bregu. Kot so zapisali, takšna dejanja »nevarno ogrožajo preživetje rešitve dveh držav«. Varnostni svet Združenih narodov odločno nasprotuje vsem enostranskim ukrepom, ki ovirajo mir, tudi izraelski gradnji in širitvi naselbin, zaplembi palestinskih zemljišč in legalizaciji naselbin, rušenju palestinskih domov in izseljevanju Palestincev. Netanjahujev urad je izjavo, ki ima sicer manjšo mednarodnopravno veljavo kot resolucija in je kot taka še pohlevnejši brezzobi tiger, v odzivu obsodil, češ da zanika pravico Judov do življenja v njihovi zgodovinski domovini.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na sejmu vojaške industrije v Abu Dabiju napovedal, da bo Srbija v prihodnjih dveh letih namenila dodatnih 700 milijonov evrov za krepitev vojske in razvoj domače vojaške industrije. Od te bo država kupila 200 oklepnih vozil v vrednosti 300 milijonov evrov in drugo oborožitev. Vojaške investicije, ki jih načrtuje srbska vlada, naj se s tem ne bi končale, saj se s francosko letalsko družbo Dassault Aviation pogaja o nakupu lovskih letal rafal. Po Vučićevi oceni bo to največja srbska vojaška naložba, cena katere bo znašala do tri milijarde evrov.

Audio file
31. 1. 2023 – 16.00
Še posvetovalno telo za migracije se ne sestaja več

Državni zbor je s 54 glasovi za in 31 proti za novega notranjega ministra imenoval Boštjana Poklukarja, ki je to funkcijo opravljal že v vladi Marjana Šarca med letoma 2018 in 2020. Nasledil bo Tatjano Bobnar, ki je odstopila decembra lani. Resor za notranje zadeve je v vmesnem času vodila ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. V obrazložitvi svojega predloga za notranjega ministra je premier Robert Golob med drugim dejal, da bo Slovenija aktivno sodelovala pri pomoči sosednji Hrvaški, da bo nadzor nad njeno schengensko mejo bolj učinkovit.

Audio file
11. 12. 2018 – 21.00
Poskus razumevanja teritorialnosti tudi pozno kapitalistične države

Svet romske skupnosti je na konstitutivni seji, ki jo je na podlagi določb zakona o romski skupnosti sklical urad vlade za narodnosti, za predsednika izvolil Jožeta Horvata Sandrelija, ki je bil tudi edini kandidat. Vprašali smo ga, katere bodo njegove prioritete v dvoletnem mandatu.

Izjava

Svet, ki predstavlja interese romske skupnosti v Sloveniji in je bil ustanovljen leta 2007, sestavlja 21 članov, od tega 14 predstavnikov Zveze Romov in sedem predstavnikov romskih skupnosti v občinskih svetih. Trenutno je njegova sestava nepopolna – na volitvah sedmih članov sveta iz vrst romskih svetnikov namreč ni glasoval nihče.

Vir naslovne fotografije: flickr

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.