Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan in ameriški podpredsednik Mike Pence sta dosegla dogovor o petdnevni prekinitvi ognja na severovzhodu Sirije. Dogovor poleg prekinitve spopadov predvideva tudi umik kurdskih sil s sirsko-turške meje, čemur naj bi sledil zaključek turške vojaške operacije, a se interpretacije dogovora razlikujejo. Poveljnik pretežno kurskih Sirskih demokratskih sil Mazlum Abdi je na televizijski postaji povedal, da so kurdske sile pripravljene na premirje zgolj na območju Ras al Aina in Tal Abjada , kjer potekajo najbolj srditi boji. Erdogan sicer na začetku ni želel sprejeti ameriške delegacije, ki jo je vodil podpredsednik Pence, saj je želel, da na pogovorih sodeluje zgolj predsednik Donald Trump. Ameriški predsednik je z navdušenjem pozdravil dogovor, ki bo po njegovem mnenju rešil milijone življenj. Iz Sirije medtem že cel dan prihajajo poročila o nadaljevanju spopadov. Več o dogajanju v severovzhodni Siriji v Kultivatorju ob petih!

Medtem ko se Trump umika v Siriji, pa je prešel v ofenzivo v Evropi. Zaradi subvencij evropskemu proizvajalcu letal Airbus bodo namreč ZDA danes ob polnoči uvedle nove uvozne carine. Na Airbusova letala bodo uvedene carine v višini desetih odstotkov, 25-odstotne carine pa bodo uvedene na francosko vino, italijanske sire in škotski viski. Letni evropski izvoz tovrstnih produktov v ZDA znaša nekaj manj kot 7 milijard evrov. Francoski gospodarski minister Bruno Le Maire je napovedal, da bo Evropska unija odgovorila na nove carine s povračilnimi ukrepi v naslednjih mesecih. Pred organi Svetovne trgovinske organizacije že več kot desetletje potekajo spori o državni podpori obeh letalskih proizvajalcev, evropskega Airbusa in ameriškega Boeinga. Američani trdijo, da je Airbus prejel 20 milijard evrov subvencij v obliki ugodnih posojil, medtem ko Evropejci obtožujejo Boeing, da je prejel približno enako količino subvencij skozi financiranje razvojnih projektov, večino katerih Boeing dobi preko vojaških programov. Obe tožbi pred WTO-jem sta bili uspešni, spora pa se sedaj nadaljujeta okoli vprašanja, kakšen je bil ekonomski učinek teh ukrepov, kar bo določilo, kako velike medsebojne sankcije lahko obe strani uvedeta v okviru pravil WTO. 

Nemški parlament je zavrnil predlog Zelenih, da bi Nemcem omejili svobodno izbiro hitrosti vožnje na avtocesti. Zeleni so predlagali omejitev hitrosti na autobahnih na  130 kilometrov na uro, kar bi po njihovem zmanjšalo izpuste hrupa in toplogrednih plinov. Predlog na vladni strani ni prejel pozitivnega odziva. Minister za promet Andreas Scheuer je bil posebej kritičen in je dejal, da ideja nasprotuje vsaki zdravi pameti. Vladne stranke velike koalicije konservativnih CDU-CSU in socialdemokratov so se že pri koalicijskih pogajanjih zavezale, da bodo nasprotovale omejitvam hitrosti, predlogu Zelenih pa so nasprotovali tudi v liberalni stranki FDP in desničarski Alternativi za Nemčijo. 

Potem ko je včeraj dosegel nov dogovor z Evropsko unijo o brexitu, britanski premier Boris Johnson poskuša zbrati glasove podpore v parlamentu. Dogovoru nasprotujejo v opozicijskih Laburistični stranki, Škotski nacionalni stranki in Liberalnih demokratih. Dogovoru nasprotujejo tudi severnoirski unionisti, ki imajo s Konzervativno stranko dogovor o podpori manjšinske vlade. Za podporo dogovora v parlamentu bosta ključna število laburističnih poslancev, ki ne bodo sledili vodstvu svoje stranke in bodo dogovor podprli, ter odločitev evroskeptičnih konzervativnih poslancev. Ti so v dosedanjih pogovorih zavračali kakršnekoli rešitve, ki bi spodjedale navezanost Severne Irske na Veliko Britanijo, a naj bi bili tokrat pripravljeni sprejeti rešitev za vprašanje irske meje, ki predvideva, da bo celoten irski otok ostal v evropski carinski uniji. 

Ostajamo v regijah s separatističnimi težnjami. V Kataloniji poteka splošna stavka kot protest proti ponedeljkovi obsodbi nekdanjih katalonskih političnih funkcionarjev na 9 do 13 let zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev ob organizaciji referenduma o odcepitvi Katalonije od Španije. Podporniki katalonske neodvisnosti so blokirali promet na glavnih avtocestah, moten pa je tudi promet na barcelonskem letališču. V Barceloni so se sicer tudi včeraj zvečer nadaljevali nasilni protesti, na katerih so protestniki zažigali smetnjake in policiste obmetavali s kamni in molotovkami, ti pa so odgovorili z gumijastimi naboji.

Kot poroča South China Morning Post, je Kitajska prepovedala izvoz črnih oblek v Hongkong. Hongkonški časopis je pridobil dokument kurirske službe, ki so ji kitajski uradniki prepovedali uvoz črnih oblek, rumenih zastav in čelad. Vse to so simboli, s katerimi se identificirajo protivladni protestniki.  

Mestni svetniki v Dimitrovgradu na srbsko-bolgarski meji so sprejeli predlog o spremembi imena kraja. Kraj bo, v skladu z željami civilne iniciative za spremembo imena, po novem dobil nazaj stari naziv Caribrod, ki ga je nosil od 16. stoletja do leta 1950, ko so se jugoslovanske oblasti odločile kraj preimenovati v čast prvemu povojnemu predsedniku komunistične Bolgarije Georgiju Dimitrovu, ki je bil zagovornik ideje vzpostavitve Balkanske federacije Jugoslavije in Bolgarije. Podoben predlog je bil že dvakrat neuspešen na referendumu zaradi prenizke udeležbe.

Šest slovenskih evroposlancev je  objavilo javno pismo, v katerem izražajo zadržke ob sprejemanju Hrvaške v schengensko območje. Nasprotujejo, da bi odločitev sprejemu Hrvaške sprejela trenutna sestava Evropske komisije, ki se ji mandat izteče konec meseca. Pismo so poslali še aktualnemu predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju, njegovi naslednici Ursuli von der Leyen, bodočemu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu in slovenskemu premierju Marjanu Šarcu. Pod njega se je podpisalo šest od osmih slovenskih poslancev v Evropskem parlamentu; vsi razen poslancev SDS Romane Tomc in Milana Zvera. Zakaj dvomijo, da je vstop Hrvaške v schengen dober za Slovenijo, evropska poslanka iz vrst LMŠ Irena Joveva.