Evropski finančni ministri držav s skupno valuto so za novega podpredsednika Evropske centralne banke izbrali dosedanjega španskega finančnega ministra Luisa de Guindosa. Njegovo imenovanje morajo sedaj potrditi še voditelji držav na vrhu Evropske unije čez en mesec, kar pa bo zgolj formalnost. De Guindos, ki je španske finance vodil zadnjih sedem let, je v času krize evroobmočja veljal za najtesnejšega zaveznika nemškega finančnega ministra Wolfganga Schäubleja. De Guindos je ostal edini kandidat, potem ko se je iz tekme umaknil guverner irske centralne banke Philip Lane. Lane je sicer glede na pretekle izkušnje primernejši kandidat, prednost de Guindesa pa je državljanstvo, saj Španija - četrto največje evropsko gospodarstvo - od leta 2012 ni imela predstavnika v izvršnem organu ECB. Imenovanje de Guindosa je pomembno tudi zaradi kadrovskega prerivanja za imenovanje naslednika guvernerja banke Maria Draghija, kjer je v vse večji prednosti dosedanji predsednik nemške Bundesbank, Jens Weidmann. Kadre osvežuje tudi Evropska investicijska banka. Njeno vodenje bo z naslednjim mesecem prevzela Finka Marjut Santoni. Evropska investicijska banka je največja meddržavna posojilodajalska institucija na svetu in upravlja z dvakrat večjimi sredstvi kot Svetovna banka.

Sodišče Evropske unije je izdalo mnenje, da je bila povečana sečnja v poljskem naravnem rezervatu Beloveška pušča v zadnjih dveh letih nezakonita. Beloveška pušča je zadnje prebivališče evropskega bizona in spada med Unescovo svetovno naravno dediščino. Poljska je včeraj poskušala prehiteti odločitev sodišča in ustavila sečnjo v osrednjem zaščitenem območju. Pri tem pa ni objavila, koliko lesa je bilo že posekanega, kar pa je tudi predmet sodnega spora. Posredni podatki kažejo, da so kvote do leta 2021 že izpolnjene. Prav tako je državno gozdarsko podjetje, ki izvaja sečnjo, povedalo, da nameravajo sečnjo na sosednjih administrativnih območjih povečati. Prvo sodbo proti sečnji na zavarovanih območjih je evropsko sodišče poljski izdalo lansko poletje in ji takrat zagrozilo s kaznijo sto tisoč evrov za vsak dan nespoštovanja sodbe.

Beloveška pušča pa ni edino področje spora med Brusljem in Varšavo. Spor glede poljske reforme sodstva je zataval tudi v pogovore o evropskem proračunu za sedem let po letu 2020, ki se začenjajo v okviru srečanja finančnih ministrov. Nekatere evropske države bi rade pogojile kohezijska sredstva v dolgoročnem proračunu s spoštovanjem standardov v pravosodju. Italija je predlagala tudi, da bi evropska sredstva za vzhodnoevropske države povezali s sprejemanjem migrantov.

Selimo se v ZDA. Vrhovno sodišče ameriške zvezne države Pensilvanija je končalo spor glede razdelitve volilnih okrožij za volitve v Ameriški predstavniški dom tako, da je samo zarisalo meje. Sodišče je pred enim mesecem spoznalo obstoječo razdelitev okrožij za nepravično in zato neustavno. Potem ko se guverner in državni kongres nista mogla uskladiti glede novega volilnega zemljevida, je sodišče novega narisalo samo. S koncentracijo podpornikov nasprotne stranke lahko stranka, ki ima v času državnega cenzusa večino v kongresu države, doseže rezultat, ki ji daje disproporcionalno predstavništvo v izvoljenih telesih. Kljub temu da je republikanska stranka na zadnjih volitvah dosegla 49 odstotkov glasov ali slab odstotek več od demokratov, iz vrst republikancev prihaja kar tri četrtine članov zveznega predstavniškega doma. Sprememba volilnega zemljevida zato precej povečuje možnost demokratskega prevzema predstavniškega doma v Washingtonu na novembrskih volitvah.

Kitajska namerava v prihodnjih letih povečati ulov svoje  ribiške flote za ribarjenje v oddaljenih vodah. Po podatkih kitajskega kmetijskega ministrstva je kitajska flota oceanskih ribiških ladij, ki jih država podpira s subvencijami, v zadnjih petih letih svoj ulov povečala za 50 odstotkov. V naslednjih dveh letih načrtujejo rast za dodatnih 15 odstotkov z dveh na 2,3 milijona ton na leto. Prav tako v ponedeljek so kitajske oblasti napovedale prvo sezonsko prepoved lova na Rumeni reki v zgodovini. Kitajski ribolov ob obalah Afrike in Južne Amerike je bil pereča tema tudi na decembrskem ministrskem srečanju v Buenos Airesu. Tam Peking ni pristal na ukinitev subvencij, ampak zgolj na omejitev flote na dva tisoč ladij, kar je okoli sto več, kot jih ima Kitajska že danes. Glavni motor rasti oceanske ribiške flote so provincionalne vlade. Zgolj vlada v jugovzhodni provinci Fužijan do leta 2020 načrtuje 150 novih ladij.

Izraelsko podjetje Delek in njegov egiptovski partner Dolphinus sta napovedala sklenitev pogodbe, po kateri bo Delek Egipt v naslednjem desetletju oskrbel s 64 milijardami kubičnih metrov plina s plinskih polj, ki so jih pred petimi leti našli v izraelskih vodah. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob razkritju posla sicer zasebnih podjetij povedal, da gre za zgodovinski sporazum, ki bo v državni proračun prinesel več milijard evrov. Izraelski minister za energetiko Juval Stenitz pa je pogodbo označil kar za najpomembnejši sporazum Izraela z Egiptom od mirovnega sporazuma leta 1979. Način, kako bo izraelski plin prišel v Egipt, še ni določen, najverjetnejša pot pa je že obstoječ plinovod preko Sinaja, po katerem je Egipt do nedavnega s svojim plinom oskrboval Izrael.

Pregled domačih novic začenjamo pri dvigu socialne pomoči, ki se je zataknil v vladnem medresorskem usklajevanju.  Inštitut za ekonomske raziskave je kot izhodišče izračunal, da minimalni življenjski stroški znašajo 442 evrov. Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve so nato za socialno pomoč predlagali tri četrtine te vsote oziroma 332 evrov. Socialna pomoč tako ne bi zadostovala za kritje osnovnih življenjskih stroškov. Finančnemu ministrstvu pa se tudi ta vsota zdi previsoka. Dvig bi državni proračun obremenil za dodatnih 24 milijonov evrov, zaskrbljeni pa so tudi zaradi bližine socialne pomoči in minimalne plače. Goran Lukič iz Delavske svetovalnice pa opozarja, da problem ni v previsoki socialni pomoči, temveč prenizkih plačah. Denarna socialna pomoč za samsko osebo bo zaenkrat ostala pri 297 evrih. 

Ptujski mestni svet je razveljavili nedavno objavljen razpis, s katerim mestna občina išče izvajalca gradbenih del za skoraj pet milijonov evrov vreden projekt prenove mestne tržnice. Projekt večinsko sofinancira Evropska unija. Pri projektu so sporni predvsem razpisni pogoji za izvajalca del, ki naj bi favoriziral zgolj eno podjetje. Županu Miranu Senčarju so pri glasovanju ob strani stali zgolj svetniki z njegove liste. O dogajanju na seji mestnega sveta Nuška Gajšek, svetnica iz vrst socialdemokratov:

Izjava

Županu so svetniki naložili pripravo novega razpisa, a ta sklepa ne namerava upoštevati, saj je po njegovem nezakonit.

Upravno sodišče je v večjem delu pritrdilo Agenciji za varstvo konkurence, ki je v leta 2015 izdani odločbi ugotovilo, da je Telekom zlorabljal svoj prevladujoč položaj na trgu telekomunikacijskih storitev med ponudniki širokopasovnega interneta. Telekom je daleč največji lastnik internetne infrastrukture in hkrati maloprodajni ponudnik internetnih storitev gospodinjstvom. Kot tak ima obvezo, da drugim ponudnikom omogoči dostop do te infrastrukture pod pogoji, ki ne zmanjšujejo konkurence in preprečujejo prihoda novih igralcev na trg. Upravno sodišče se z agencijo večinoma strinja. Ni se strinjalo le v eni, a pomembni točki, ki je Telekom obtoževala, da je med letoma 2005 in 2008 nakup medoperaterskega prometa pogojeval z vključitvijo Telekomovih telefonskih storitev v pakete drugih operaterjev. Spor so sprožili Tušmobil, Amis in T2. S prvima dvema se je Telekom že izvensodno poravnal, T2 pa od Telekoma v tožbi še vedno terja 130 milijonov evrov in obresti.

Tudi zaključujemo v gospodarstvu. Stečajna upravitelijca nekdanjega čevljarskega podjetja je v petem poskusu uspela prodati Pekovo blagovno znamko. Kupila jo je Alpina, ki je bila v preteklosti veliki Pekov rival. V Alpini, ki je kupila tudi del Pekovih strojev in kopit, so povedali, da imata podjetji več skupnih kupcev, s katerimi se dogovarjajo za nove posle. Za razliko od Peka je Alpini uspelo splezati iz težav in je sedaj v večinski lasti slabe banke.