OFF novih teroristov

OFF novih teroristov

Aktualno-politična novica
3. 3. 2016 - 15.00
 / OFF

Evropska komisija je javnosti predstavila načrt za 700 milijonov evrov težak sklad, ki bo namenjen državam članicam za reševanje težav begunskih prihodov. Fond bo namenjen izključno za delo v državah članicah, prednost pri njegovi porabi pa bodo imele države ob zunanji meji EU. Denar bo na voljo, ko bodo članice in Evropski parlament potrdili amandmaje evropskemu proračunu, ki bo za letošnje leto namenil skladu 300 milijonov, naslednji dve leti pa po 200 milijonov evrov. Sredstva sklada sicer ne bodo na voljo za neposredno rabo državnih oblasti, ampak bodo na voljo humanitarnim organizacijam ter tistim, ki delujejo pod okriljem Združenih narodov.

Nadaljujemo z evropsko zunanjo politiko. Države članice so sklenile, da obnovijo veljavo sankcij nad posamezniki, ki jih Evropska unija krivi uveljavljanja ruskih interesov v Ukrajini ter nezakonitega okoriščanja iz državnih sredstev. Tako se prepoved pridobitve vize in zamrznitev sredstev podaljšuje za nadaljnjih šest mesecev pri 149 fizičnih in 37 pravnih osebah. Evropska unija je sicer v januarju že potrdila podaljšanje veljave bolj učinkovitih ekonomskih sankcij do konca letošnjega julija.

 

Ostajamo pri politični izmenjavi globalnih velesil. Na pobudo Odbora za zunanje zadeve je spodnji dom ameriškega kongresa sprejel resolucijo, ki poziva k oblikovanju mednarodnega sodišča za vojne zločine storjene v Siriji. Sprejeta odločitev je apel predsedniku Baracku Obami, da pri predstavnikih ZDA v Združenih narodih sproži iniciativo za oblikovanje dotičnega sodišča, ki bi bilo zadolženo za preiskavo vojnih zločinov, storjenih na strani pripadnikov Assadovega režima in njihovih zaveznikov.

Sirski predsednik Bašar al-Asad je bil prav tako deležen obtožb predstavnikov opozicije zaradi kršitve dogovora o ustavitvi ognja, ki so ga pred časom dosegli predstavniki ZDA in Rusije. Dogovor o prekinitvi spopadov, ki naj bi veljal do 9. marca, ko je načrtovan začetek mirovnih pogajanj, so po poročanju upornikov in Sirskega observatorija za človekove pravice kršile vladne sile z napadi na opozicijske položaje v provinci Latakia v bližini meje s Turčijo v bližini s strani upornikov nadzorovanega mesta Džisr al-Šughur. Namen režima z zadnjimi ofenzivami je vzpostaviti nadzor nad turško mejo, od koder opozicijske sile dobivajo glavnino svojih zalog. Opozicijski predstavniki prav tako poročajo, da se napadi režimskih sil nadaljujejo na področjih v provincah Homs in Hama. Na tožbe kršitev v Damasku niso odgovorili, opozicijski predstavniki pa sporočajo, da datum mirovnih pogajanj ostaja “hipotetičen”, vse dokler ne bo spoštovana zahteva po dostopu humanitarne pomoči obleganim mestom.

Notranji ministri držav članic Sveta za zalivsko sodelovanje so sprejeli odločitev, da uvrstijo paravojaško in politično skupino Hezbolah med teroristične organizacije. Odločitve, da se skupino, ki ima svoje zaledje znotraj šiitskega prebivalstva Libanona, kategorizira kot teroristično, ni sprejel zgolj Irak. Več pojasni sogovornik Primož Šterbenc.

Izjava.

Kakšne pa so posledice odločitve zalivskih držav za Libanon?

Izjava.

Mednarodni pregled zaključujemo na Filipinih. Oblasti so začele s preiskavo torkovega poskusa atentata na vplivnega savdskega pridigarja šejka Aid al-Qarnija, ki je sicer zapisan na listi za odstrel pri Islamski državi. Strelec je bil s strani oboroženih spremljevalcev pridigarja ubit na mestu, policija pa je dva domnevna sodelavca po dogodku aretirala. Dejanje sicer še ni bilo povezano s katero od lokalnih islamističnih skupin, ki v zadnjem času na jugu države stopnjujejo svoje napade. Boj za avtonomijo regije traja že več desetletij, nosilno vlogo upora pa je nosila Islamska osvobodilna fronta Moro ali krajše MILF, ki se je zadnjih šest let pogajala z administracijo predsednika Benigna Aquina za sklenitev miru in končanje upora.

A ker filipinski kongres pretekli mesec zakona o avtonomiji regije ni potrdil, so mirovna pogajanja zastala, MILF pa je potrdil, da do izvolitve naslednika Aquine ne bo izvajal napadov. Sodelovanje največje uporniške skupine z vlado so izkoristile ostale lokalne skupine. Tako je teden dni bojev sprožil napad doslej nepomembne skupine na vojaško postojanko na otoku Mindanao, katerega posledica je bila razselitev kakšnih 30.000 ljudi, sočasno so na ločenem območju potekali  tudi vojaški spopadi s skupino islamskih osvobodilnih borcev Bangsamoro. Obe skupini sta javno izrazila zvestobo ciljem Islamske države.

Vlada je potrdila izhodišča za pogajanja z javnim sektorjem. Ta predvidevajo postopno sproščanje varčevalnih ukrepov do leta 2019. Kot je zatrdil minister za javno upravo Boris Koprivnikar, bo hitrost sproščanja odvisna od rasti bruto domačega proizvoda, saj to zahteva fiskalno pravilo. Kateri ukrepi bodo najprej odpravljeni, bo stvar dogovora s sindikati, s katerimi se bo vlada začela pogajati naslednji teden.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness