Avstralski premier Scott Morrison je na obisku v Tokiu z japonskim kolegom Jošihidejem Sugo dosegel dogovor o vojaškem sodelovanju med državama. Dogovor omogoča, da bodo vojaške sile obeh držav izvajale skupne vaje na teritoriju ene ali druge države in potencialno izvajale skupne vojaške operacije. Tovrsten pakt je za Japonce prvi po letu 1960, ki dovoljuje tuji vojski delovanje znotraj japonskih meja, z njim pa se tudi zmanjšuje ekskluzivno zanašanje na partnerstvo z ZDA. Sporazum lahko vidimo tudi kot posledico prizadevanj zavezništva štirih držav - poleg Avstralije in Japonske še Indije in ZDA - da bi zmanjšale vpliv Kitajske v Južnokitajskem morju. Zaradi tega je sporazum pričakovano vzpodbudil reakcije na kitajski strani. Zunanje ministrstvo v Pekingu je izrazilo mnenje, da gre za še eno v seriji avstralskih provokacij v želji po zaostrovanju odnosov do Kitajske. Med drugim so Avstralci pozivali k preiskavi izvora virusa SARS-CoV-2, v zameno pa je Kitajska na uvoz nekaterih izdelkov avstralskega porekla uvedla visoke carine.

Ameriški predsednik Donald Trump se še vedno bori z realnostjo rezultatov nedavnih predsedniških volitev. Potem ko je vodja Agencije za kibernetsko varnost in infrastrukturo Chris Krebs večkrat izrazil mnenje, da na volitvah ni prišlo do večjih nepravilnosti, ga je Trump, kot se je sam izrazil na Twitterju, “nemudoma in učinkovito odstranil s položaja”. Agencija je sicer bila kot oddelek ministrstva za domovinsko varnost ustanovljena leta 2018, torej v Trumpovem mandatu. Kljub številnim tožbam, ki jih je Trumpova ekipa sprožila po koncu volitev, oprijemljivih dokazov o prevarah zaenkrat ni na vidiku, časa za predložitev le-teh pa jim počasi zmanjkuje - ameriški volilni elektorji se bodo sestali 14. decembra.

Ameriški in mehiški državni tožilec William Barr in Alejandro Gertz Manero sta v skupni izjavi sporočila, da ameriški tožilci umikajo tožbo proti bivšemu mehiškemu ministru za obrambo Salvadorju Cienfuegosu. Cienfuegos, bivši general, ki je vlogo na ministrstvu za obrambo opravljal med letoma 2012 in 2018, je bil aretiran oktobra v Los Angelesu, obtožnica pa ga je bremenila ščitenja sedaj že padlega kartela Beltran-Leyva, sodelovanja s kartelom ter pomoči pri preprodajanju drog in pranju denarja. Aretacija Cienfuegosa je med drugim razjezila mehiškega predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradórja, ki je zagrozil s spremembo sporazumov o delovanju ameriškega urada za boj proti drogam na mehiških tleh. Ameriško ministrstvo za pravosodje se je zaradi pomislekov o “občutljivih zunanjepolitičnih odnosih” odločilo, da primer v celoti preda Mehiki in Cienfuegosa vrne v matično domovino.

Turški parlament je odobril napotitev vojske v regijo Gorski Karabah, kjer bodo na željo azerbajdžanskih oblasti skupaj z ruskimi vojaki nadzirali prekinitev ognja med armenskimi in azerbajdžanskimi silami. Obrambni ministrstvi Turčije in Rusije sta sicer že prejšnji teden podpisali dogovor o vzpostavitvi skupne nadzorne točke. Prekinitev ognja traja od podpisa mirovnega sporazuma 10. novembra dalje, po ocenah ruskega predsednika Putina pa se ga obe strani držita. Sporazum je Azerbajdžanu prinesel potrditev v spopadih pridobljenega ozemlja ter umik Armencev iz večjega dela Gorskega Karabaha in z nekaterih sosednjih ozemelj. Regija je bila od devetdesetih let dalje mednarodnopravno del Azerbajdžana, de facto pa pod nadzorom armenskih separatistov - zaradi izgube ozemlja se je pod velikim pritiskom javnosti znašel armenski premier Nikol Pašinjan, s položaja pa je odstopil zunanji minister Zorab Mnatsakanjan. Sporazum ne rešuje statusa območja, Pašinjan se je zato zavezal, da se bodo v kraje, ki so še pod nadzorom etničnih Armencev, lahko vrnili armenski domačini.

Dolgoletni predsednik Bolivije Evo Morales je po vrnitvi v Bolivijo po enoletnem izgnanstvu dosegel novo zmago. Na srečanju strankarskih vodij devetih departmajev je bil namreč soglasno ponovno izvoljen za predsednika Gibanja za socializem. Morales je bil državo primoran zapustiti po tem, ko je v luči domnevnih in nikoli dokazanih nepravilnosti na lanskih predsedniških volitvah izgubil podporo vojske. Po večkratnem prestavljanju so volitve ponovno izvedli oktobra letos, na njih pa je prepričljivo slavil Luis Arce, njegov zaveznik in prav tako predstavnik Gibanja za socializem.

Dunajski župan Michael Ludwig je predstavil novo vladno koalicijo v avstrijskem glavnem mestu, ki je hkrati najštevilčnejša avstrijska dežela. Namesto z Zelenimi je Ludwig, ki prihaja iz na Dunaju od konca druge svetovne vojne vedno vladajoče Socialdemokratske stranke, zavezništvo sklenil z liberalno stranko NEOS. Novo zavezništvo v koalicijski pogodbi izpostavlja okoljsko in izobraževalno politiko. Več v OFFsajdu ob petih.

Znastvena novica ( Katarina Bačnik)

V javnost prihajajo ocene učinkovitosti novih cepiv proti koronavirusu. Cepivo ameriškega podjetja Moderna ocenjujejo kot 94,5-odstotno, kar je izračunano iz podatkov, da je od vključenih v raziskavo 95 posameznikov zbolelo za covid-19. Od teh jih je bilo pet iz skupine cepljenih, ostalih 90 pa iz kontrolne skupine, ki je prejela placebo. V primeru cepiva sodelujočih podjetij Pfizer in BioNTech pa se je v primeru cepljenih posameznikov okužilo 90 odstotkov manj ljudi kot v kontrolni skupini. Cepiva lahko z delovanjem na imunski sistem posameznika na različne načine vplivajo na potek in širjenje bolezni; lahko preprečijo okužbo pri cepljenem posamezniku, lahko preprečijo hujši potek bolezni ali zmanjšajo kužnost cepljenega posameznika. Ali nova cepiva proti koronavirusni bolezni popolnoma preprečijo okužbo ali pa se lahko še vedno okužimo, vendar ne zbolimo, še ni jasno. Bo pa to poleg podatkov o delovanju cepiva v različnih starostnih in rizičnih skupinah postalo pomembno pri oblikovanju dolgoročne strategije cepljenja.

Novice iz Slovenije

Na domačem političnem parketu pa tudi v tujih medijih odmeva uradno pismo Janeza Janše vsem predsednikom vlad Evropske unije in predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michélu. Janša se je v pismu obregnil ob poskuse Unije, da bi izplačilo proračunskih sredstev vezala na vladavino prava, saj naj bi šlo pri tem za politično motivirano sankcioniranje nekaterih držav. S tem se je postavil na stran Madžarske in Poljske, ki sta zaradi te določbe vložili veto na uredbo o večletnem proračunu. Na pismo so se ogorčeno odzvali predstavniki opozicije, podpore pa Janši niso ponudili niti v koalicijskih strankah - minister za zdravje Tomaž Gantar je podal oceno, da pismo Slovenijo postavlja med “problematične države”, v SMC pa so se odzvali tudi na besede o “ukradenih volitvah” leta 2014, ki jih je dobil prav SMC, takrat kot Stranka Mira Cerarja.

Na čelu Zdravniške zbornice Slovenije se obeta menjava. V drugi krog volitev za predsednico zbornice sta se namreč uvrstili infektologinja in vodja vladne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović, ki je prejela največ glasov, ter predsednica sekcije domskih zdravnikov Tanja Petkovič. Aktualna predsednica Zdenka Čebašek-Travnik je prejela najmanj glasov. Volitve so potekale po pošti, udeležba pa je bila 50,7-odstotna - za veljavnost volitev je svoj glas morala oddati polovica volilnih upravičencev. Mandat predsednice zdravniške zbornice traja štiri leta z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.

*Naslovna slika: mehiški general Salvador Cienfuegos z ameriškim kolegom Joejem Dunfordom.