Japonska je razglasila, da virtualna naj-bi-bila valuta bitcoin to ni in da transakcije z njo zato lahko obdavči. Valuta, nad katero ne bdi nikakršna centralna banka in je zato popolnoma podvržena prostemu trgu, je očitno prehud eksperiment celo za današnji tržni sistem. V zadnjem času jo je pretreslo več škandalov. Pred enim tednom je bankrot razglasila tokijska poslovalnica Mt. Gox, tri dni kasneje pa se je zaprla ena najbolj popularnih poslovalnic Flexcoin. Obe sta bili tarči napada in oropani virtualne valute v skupni vrednosti okoli 350 milijonov evrov, natančno vrednost pa je nemogoče oceniti zaradi hitre fluktuacije vrednosti bitcoina.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo svoje 4-letno poročilo. V njem, tako kot že leta 2006 in 2010, med drugim izpostavljajo globalno segrevanje kot efekt, ki bo preko dviga cen hrane in omejevanja dostopa do vode povečal socialne konflikte in s tem verjetno ojačal teroristične grožnje. Kljub temu pa obrambno ministrstvo ni predstavilo rešitev za ta problem, razen mnenja, da morajo Združene države za soočenje s tem problemom ohraniti globalno vojaško premoč. V novembru predstavljena ameriška strategija za Arktiko pa izpostavlja, da bo taljenje ledu omogočilo dostop do prej nedostopnih zalog fosilnih goriv. Vprašamo se lahko, ali je povečanje teroristične aktivnosti za ZDA res zaskrbljujoče ali pa predstavlja nove priložnosti.

ZDA so v zadnjih letih tudi močno pojačale črpanje fosilnih goriv, predvsem zemeljskega plina, na svojem ozemlju. Nekaj ameriških kongresnikov je podalo predlog, naj vlada sprejme ukrepe za povečanje izvoza te surovine v Evropo, s čimer bi zmanjšali odvisnost Evrope od ruskega plina in jo potegnili tesneje v svojo orbito.

Omenjeni predlog je nastal v luči dogajanja v Ukrajini, ki se zaostruje. Na Krimu bo 16. marca potekal referendum o pridružitvi Ruski federaciji. Na rusko eskalacijo konflikta zahod nima prepričljivega odgovora. Združene države amerike so napovedale obširne vojaške vaje v sosednji Poljski, ameriški predsednik Obama, predstavniki Evropske unije in novi ukrajinski premier Artsenij Jastenjuk pa so opozorili, da je tak referendum protiustaven. Pri tem so spregledali, da je bila trenutna oblast v Kijevu pred dobrim tednom dni nastavljena na prav tako neustaven način.

Zaposleni v Centru za pridržanje beguncev na otoku Manus v Papui Novi Gvineji pod upravo avstralskih oblasti so si spisali interni priročnik za odgovarjanje na pogosta vprašanja beguncev. V centru so življenske okoliščine nevzdržne, povrh vsega pa je pred tedni prišlo do nemirov, v katerih je bilo 77 azilantov ranjenih, eden pa je preminil. Eno od predvidenih vprašanj v omenjenem priročniku je tako upravičeno tudi: ”Zakaj naj ne sovražim Avstralcev?”, eden od odgovorov pa se glasi: “Včasih se brez razloga slabe stvari pripetijo drobrim ljudem.”

Turški premier Recep Erdogan je napovedal nekaj ostrih ukrepov, s katerimi želi zajeziti korupcijsko afero, ki vključuje njega in njegovega sina. Na spletu se je pred tedni pojavil posnetek njunega pogovora, v katerem se dogovarjata o skritju velikih količin denarja. Zaradi vse več podobnih posnetkov, kjer se Erdogan meša v sodne odločitve in posle velikih podjetij, se je sedaj premier odločil v državi prepovedati omrežje Facebook in spletno stran Youtube, ki sta tudi glavna kanala za širjenje prisluhov njegovim pogovorom. Kljub ostrim ukrepom, ki jih Erdogan predvideva zaradi teh posnetkov, njihovo avtentičnost zanika in pravi, da so to divje in nemoralne manipulacije opozicije.

Makedonska vlada je predstavila nov zakon, ki naj bi pomagal otrokom, ki beračijo po ulicah. Teh je v Makedoniji več tisoč, največkrat zaradi družinske revščine. Po novem bodo tako lahko socialni delavci, če bodo na ulici ujeli otroka, ki bo beračil, njegove starše tudi uradno nadzorovali, ob ponovnem beračenju pa otroka tudi odvzeli. Če bo otrokovo življenje ogroženo že ob prvem stiku s socialnimi delavci, bo takoj predan v oskrbo socialnega centra. Ti ukrepi se od zdaj veljavne zakonodaje razlikujejo predvsem v tem, da socialna služba ni imela pristojnosti za posredovanje, če so otroci beračili ob boku svojih staršev, saj v tem primeru niso imeli pooblastil.

Ravnateljica IV. Osnovne šole Celje Nevenka Matelič Nunčič zagotavlja, da elektronski sistem beleženja šolskih kosil, ki zapiska, če starši niso plačali položnic, ni sporen. Pravi, da je kosilo nadstandardni program, starši pa imajo pred piskanjem dovolj priložnosti za plačilo. Zatrjuje tudi, da je sistem zelo učinkovit in je zmanjšal število neplačnikov. Njeno izjavo je pokomentiral namestnik varuha človekovih pravic Tone Dolčič:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Otrok mora v primeru piskanja v tajništvo po potrdilo, da je kljub šibkemu premoženjskemu stanju staršev upravičen do kosila. Dolčič pojasni, zakaj je tak sistem sporen:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Predsednik države Borut Pahor je imenoval nov senat Komisije za preprečevanje korupcije. Predsedoval ji bo odvetnik Boris Štefanec, namestnika pa bosta bivši direktor Policijske uprave Maribor Jurij Ferme in namestnik direktorja SOVE iz časa prve Janševe vlade, Darko Stare.

OFF sta pripravila Zwitter in Jaša.