2. 10. 2013 – 14.00

OFF obdržanja, aretacij in ponovnih kandidatur...

Audio file

Bolgarska vlada, v kateri prevladujejo socialisti, je preživela prvo glasovanje o nezaupnici od začetka mandata konec maja. Nezaupnico je zaradi domnevno neuspešne investicijske politike vlade predlagala konservativna stranka Gerb, katere predsednik Bojko Borisov obljublja še kakšno. Proti predlogu nezaupnice je glasovalo 111 poslancev, podprlo ga je 86 poslancev, 20 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Rezultat glasovanja za premierja Plamena Orešarskega ni bil presenečenje.

Štirje poslanci skrajno desne grške stranke Zlata zora so bili obtoženi sodelovanja v kriminalni združbi, za enega od poslancev je sodišče odredilo pripor, tri pa so izpustili na prostost. Njihova zaslišanja so trajala 16 ur, obtoženci pa so ves čas zatrjevali, da je postopek proti njim politično motiviran. Danes je na sporedu tudi zaslišanje vodje stranke Nikolaosa Mihaloliakosa, ki bo odgovarjal na obtožbe o organizaciji delovanja kriminalne združbe.

Podporo vladi italijanskega premierja Enrica Lette je s podpisom potrdilo več poslancev Ljudstva svobode Silvia Berlusconija. Skupaj s senatorji opozicijske stranke Gal so zbrali že najmanj 23 podpisov, pričakuje se jih še več. To bi teoretično pomenilo potrebno podporo v senatu pri glasovanju o zaupnici vladi. Koalicijski senatorji lahko Letti namreč skupno zagotovijo 137 glasov, upoštevajoč, da predsednik senata tradicionalno ne odda glasu. Podporo mu je napovedalo tudi pet dosmrtnih senatorjev in štirje "prebežniki" iz opozicijskega gibanja Pet zvezd. Na tak način bi vlada precej presegla potrebno kvoto 161 glasov, imela bi jih namreč okoli 170. Berlusconi pa kljub vesti o podpori nekaterih senatorjev iz njegove stranke vztraja, da bo njegova stranka Ljudska svoboda enotno glasovala proti.

Danska vlada je zaskrbljena zaradi števila tujcev, ki v državi zaradi brezposelnosti prejemajo socialno podporo. Samo v letu 2012 naj bi zanjo namreč zaprosilo več kot sedem tisoč državljanov Evropske unije, potem ko so bile sprejete nove regulative, po katerih so do socialne podpore upravičeni vsi državljani EU, ki so zaposleni za obdobje desetih tednov. Statistika kaže, da je eden na vsakih sedem prejemnikov danske socialne podpore v državi manj kot leto dni in da številka takih primerov še narašča. Vodja danske Ljudske stranke Kristian Thulesen je povedal, da je prejemanje socialne podpore za 10 tednov dela nesprejemljivo, poslanka opozicijske stranke Venstre Ellen Trane Norby je dejala, da bi morala vlada problem nasloviti na ravni Evropske unije, vendar izrazila dvom, da za kaj takega obstaja politična volja. Zunanji minister Mette Fredriksen je poudaril, da je zloraba sistema nesprejemljiva in da morajo tujci na Dansko prihajati z namenom, da bi si poiskali pošteno delo, in ne zavoljo socialne podpore, predstavnica Socialdemokratov Mette Reissmann pa je izpostavila, da enake pravice uživajo tudi Danci, ki živijo v drugih državah EU. »Na tak način so vsi enakopravni,« je še dodala. Po evropski zakonodaji morajo države članice vse državljane namreč obravnavati enako.

Rusko tožilstvo je pet od 30 priprtih aktivistov Greenpeacea, ki so nedavno protestirali proti črpanju nafte na ruski naftni ploščadi na Arktiki v lasti naftnega velikana Gazprom, uradno obtožilo piratstva. Pričakovati je, da bo še danes podobna usoda doletela tudi preostalih 25 članov okoljevarstvene organizacije, ki obtožbe označuje za "neutemeljene in nezakonite". V skladu z rusko zakonodajo je za piratstvo zagrožena kazen do 15 let zapora.

Obrambna ministra Južne Koreje in Združenih držav Amerike, Kim Kwan Jin in Chuck Hagel, sta sporočila, da sta njuni državi izdelali novo strategijo za odvračanje vse večje grožnje jedrskega ali kemičnega napada Severne Koreje. Dogovor naj bi vzpostavljal strateški okvir delovanja v luči »severnokorejske jedrske grožnje« po njenem tretjem jedrskem poskusu februarja. O podrobnostih dogovora ni bilo mogoče izvedeti ničesar, naj bi pa ta »močno okrepil« zmožnosti pri odvračanju omenjene grožnje. Dotaknila sta se tudi občutljivega vprašanja o tem, kdaj naj bi Seul prevzel poveljstvo nad skupnimi oboroženimi silami, ki skupno štejejo 640 tisoč vojakov. Seul se zavzema za odložitev prenosa poveljstva nanj, dokler grožnja s strani Pjongjanga ne bi bila nevtralizirana.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nagovoru Generalne skupščine Združenih narodov posvaril glede sodelovanja z novo iransko vlado in novega predsednika Hassana Rouhanija označil za »volka v ovčji preobleki«. Dejal je še, da Izrael ne bo dovolil, da bi Iran razvil jedrsko orožje, čeprav bi se temu moral zoperstaviti sam. Iran je na to odgovoril, da nima prav nobenega namena razviti jedrskega orožja, in Netanjahujev govor označil za »izjemno hujskajočega«.

Mednarodno kazensko sodišče je objavilo tiralico za bivšim ministrom Slonokoščene obale Charlesom Ble Goudo, v kateri ga bremenijo zločinov proti človečnosti med nasiljem, ki je izbruhnilo po spornih volitvah v državi leta 2010. V krizi, ki je sledila po tem, ko se bivši predsednik Laurent Gbagbo ni želel sprijazniti s porazom na volitvah, je življenje izgubilo okoli tri tisoč ljudi. Ble Goude zanika, da bi pri napadih načeloval silam, ki so podpirale Gbagba.

Priporni nalog pa je Mednarodno kazensko sodišče izdalo tudi za kenijskega novinarja, ki ga sumijo, da je pričam tožilstva v primeru sojenja proti namestniku predsednika države Williamu Rutu ponujal odkupnine v vrednosti do 10 tisoč funtov. Sodišče je odločilo, da obstaja utemeljen sum, da je Walter Osapiri Barasa negativno vplival na priče ali to vsaj poskušal. Gre za prvi tak nalog, ki ga je izdalo Mednarodno kazensko sodišče, osumljeni Barasa pa pravi, da je pripravljen dokazati svojo nedolžnost. Rutu se sicer v Haagu sodi zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti, obtožbe pa tudi on zanika.

Bivši hrvaški predsednik Stipe Mesić in nekdanji direktor podjetja Đuro Đaković Bartol Jerković sta sodeč po izjavah glavnega finskega tožilca Jukkeja Rappeja in glavnega inšpektorja finskega nacionalnega preiskovalnega urada Kaja Erika Björkvista osumljena, da sta za svoj angažma pri nakupu finskih oklepnikov za hrvaško vojsko leta 2007 prek posrednikov od trojice menedžerjev finskega podjetja Patria sprejela podkupnino. Rappe je sicer poudaril, da finsko pravosodje proti hrvaškim državljanom ne bo sprožilo postopkov, saj je to delo hrvaškega tožilstva.

Finsko sodišče je sicer prejšnji teden združilo postopek za podkupovanje na Hrvaškem s primerom v Sloveniji. Na občinskem sodišču Kanta-Hame bodo 10. oktobra sklepne besede obrambe in tožilstva v primeru Slovenije, sojenje za Hrvaško pa se bo začelo konec novembra in ga bodo končali februarja 2014, je napovedal Rappe. Dodal je, da je razsodbe v obeh primerih možno pričakovati spomladi prihodnje leto. Mesić je sicer večkrat zanikal, da bi bil vpleten v afero, pripomnil pa je, da lahko dokaže le, da je obvladal finščino, a jo je medtem pozabil. Obtožbe je zanikal tudi Jerković.

Stranka TRS je na vrhovno državno tožilstvo posredovala kazenske ovadbe zoper nekdanja premierja Janeza Janšo in Boruta Pahorja, nekdanje ministre Andreja Vizjaka, Zvonka Černača, Mateja Lahovnika, Janeza Šušteršiča ter nekdanjega direktorja TEŠ Simona Tota. Po njihovem naj bi obstajal najmanj utemeljen sum goljufije pri TEŠ 6. Več o tem Matjaž Hanžek, predsednik stranke TRS:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Praznujemo svetovni dan cerebralne paralize in ob tej priložnosti je Zveza Sonček odprla svoja vrata v vseh 11 centrih po Sloveniji in pripravila program ter različne prireditve in vas nanje lepo vabi. Zveza Sonček daje visok poudarek pri svojem delovanju na vključevanje socialno izključenih, več o tem pa nam pove Helena Kos:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Za konec še dolgo pričakovana odločitev župana Mestne občine Ljubljana in ustanovitelja stranke Pozitivna Slovenija. Zoran Janković na prihajajočem kongresu stranke vendarle bo vnovič kandidiral za njenega predsednika!

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.