Začenjamo v Kolumbiji, kjer je predsednik Juan Manuel Santos razrešil vojaški vrh, tako so se morali od položaja posloviti vrhovni poveljniki kopenskih sil ter vojnega letalstva in mornarice. Povod za razrešitve je nedavno poročilo organizacije Human rights watch, ki razkriva, da med letoma 2002 in 2008.  Vojska je ubite civiliste predstavljala kot gverilce uporniške skupine Farc in tako umetno napihovala uspeh v boju proti revolucionarjem, zaradi česar je tudi veliko častnikov in generalov napredovalo v vojaški hierarhiji.

Do sedaj je bilo zaradi izvensodnih pobojev obsojenih prek 800 vojakov in 6 častnikov, vendar nobeden general. Predsednik Santos je sprva branil vojaški vrh in zatrjeval, da se proti nobenemu generalu ne vodi postopek zaradi tovrstnih obtožb. Ali bodo odstavljeni generali tudi procesuirani, zaenkrat ni znano. Kakorkoli, razkritje, da so vrhovi vojske bili seznanjeni z zločini, močno obremenjuje tudi predsednika Santosa, ki je v obdobju med letoma 2006 in 2009, torej med izvajanjem izvensodnih pobojev, opravljal funkcijo obrambnega ministra.

Nadaljujemo z dunajskimi pogovori o iranskem jedrskem programu, ki potekajo med petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta in Nemčijo na eni strani ter Iranom na drugi. Rok za sklenitev dogovora se sicer izteče danes ob polnoči, ampak vpletene strani se strinjajo, da bi se pogajanja lahko nadaljevala tudi po izteku roka in da pogovori obetajo uspeh, kljub nekaterim težavam, kar povzroča nezadovoljstvo v Izraelu.

Izraelska diplomacija namreč poskuša sabotirati pogajanja. Te dni je bil minister za energetiko in infrastrukturo, Juval Stajnic, v stiku s predstavniki Velike Britanije, Francije in Nemčije in jih skušal prepričati v škodljivost sporazuma. Izraelce najbolj skrbijo koncesije, ki naj bi jih velike sile dale Iranu glede števila centrifug. Poskusi so očitno bili neuspešni. Vendarle Tel Aviv ne obupuje in se pripravlja na diplomatsko ofenzivo in lobiranje v ameriškem kongresu, kjer naj bi skušali doseči neratifikacijo še niti sklenjenega sporazuma.

Nadaljujemo na Bližnjem vzhodu, kjer Savdska Arabija očitno pričenja s kampanjo terorja nad civilnim prebivalstvom, da bi zlomila odpor uporniških Hutijev. Savdske sile so izvedle zračne napade nad tržnicama v pokrajini Amrand in v kraju Al Fojoush na jugu države, kar je terjalo življenja vsaj 100-tih civilistov. Hutiji so na to odgovorili z nekaj raketnimi napadi nad savdske cilje. Tako Savdijci ignorirajo pozive Združenih narodov po sklenitvi premirja, medtem ko je OZN prejšnji teden razglasil, da v Jemnu poteka humanitarna katastrofa. Konflikt, ki poteka vse od marca, naj bi do sedaj terjal vsaj 3.000 smrtnih žrtev in v beg prisilil okoli milijon beguncev.

Jemenske in druge begunce pa vsekakor ne bo pričakal topli sprejem pred vrati trdnjave Evrope. Kolaps migrantske politike Unije je čedalje bolj očiten. Madžarski parlament je sprejel zakonske amandmaje, ki bodo omogočili gradnjo protimigrantske ograje na meji s Srbijo in zaostrili politiko do migrantov. Tako bodo madžarski organi znatno otežili možnost pridobitve azila, po novem naj bi bilo mogoče prosilca zavrniti in izgnati že, če je med potjo na Madžarsko prečkal državo, za katero bodo ocenili, da je varna. Zakonodajalske spremembe pa predvidevajo tudi, da bodo prosilci za azil na razrešitev vloge morali počakati v priporu.

Medtem ko je Unija pogrnila glede migrantske politike, bodo poskusili rešiti vsaj grško vprašanje na današnjem izrednem vrhu voditeljev evroskupine. Grški premier Aleksis Cipras naj bi poskusil unovčiti izid nedeljskega referenduma in predlagal kolegom 30-odstotni odpis neobvladljivega grškega dolga, ki znaša kar 180 odstotkov BDP-ja. Medtem pa se vrstijo pozivi za sklenitev kompromisa in med vrsticami tudi za popuščanje stroge varčevalne politike Unije. Da ne podpira izstopa Grčije iz evroobmočja, je izjavil predsednik Evropskega parlamenta Jean-Claude Juncker na današnjem julijskem plenarnem zasedanju, čeprav je namenil cinično opazko Ciprasu, češ da mu bo moral pojasniti, kaj točno so grški državljani zavrnili na referendumu. K kompromisu prav tako pozivata Washington in Moskva. Ruski predsednik Vladimir Putin je zlasti dejaven te dni, po telefonskem pogovoru s Ciprasom je poklical še predsednico Mednarodnega denarnega sklada, Christino Lagarde, da bi se bolje seznanil s položajem Grčije.

Mednarodna skupnost pa se te dni intenzivno ukvarja tudi s prihajajočo 20-o obletnico zločinov v Srebrenici, ko so pripadniki vojske Republike Srbske pobili preko 8.000 bošnjaških ujetnikov. Varnostni svet OZN bo namreč danes obravnaval predlog britanske resolucije o Srebrenici, kateremu nasprotuje Srbija. Predlog namreč zločine v Srebrenici obravnava kot genocid, kar je sicer leta 2007 razsodilo Meddržavno sodišče v Haagu, in obsoja kakršnokoli negiranje genocida. Britanski predlog je zato nesprejemljiv za Srbijo in Republiko Srbsko, ki dogodke v Srebrenici označujeta kot hud zločin, ne pa kot genocid. Srbija je zaprosila Rusijo, da vloži veto in prepreči sprejetje resolucije. Kot opozarja Aleksandar Popov iz srbskega Centra za regionalizem, gre pri vsem skupaj za politično preigravanje, pri tem pa se zanemarjajo ključne stvari.

Izjava.

Več o sprejemanju nove resolucije o Srebrenici pa v Offsajdu ob petih.