Britanskega premierja Borisa Johnsona in finančnega ministra Rishija Sunaka je doletela denarna kazen zaradi afere Partygate. Gre za zabave, ki so se jih udeleževali in ki so jih prirejali člani konservativne stranke in premierjevega kabineta v času strogih ukrepov zaradi novega koronavirusa. Policija od januarja preiskuje dvanajst zabav, ki so potekale na sedežu vlade na Downing Streetu in v vladni četrti Whitehall. Zaradi afere Partygate je bilo skupno izdanih že več kot 50 glob, ki večinoma znašajo šestdeset [60] evrov. Iz opozicije je že slišati pozive k odstopu Johnsona. Ta se je v televizijskem nagovoru za javnost za dejanja sicer opravičil in zagotovil, da odstopiti ne namerava. 

Republikanski guverner ameriške zvezne države Oklahoma Kevin Stitt je podpisal zakon o prepovedi splava, ki umetno prekinitev nosečnosti dovoljuje, zgolj če je ogroženo življenje nosečnice. Zakon, ki bo začel veljati devetdeset dni po podpisu, za osebe, ki opravljajo poseg prekinitve nosečnosti, predvideva deset let zaporne kazni in globo v višini sto tisoč dolarjev. Zakon za nosečnice ne predvideva nikakršne kazni. Zagovorniki pravice do splava opozarjajo, da je zakon neustaven in da bo padel na ustavnem sodišču zvezne države Oklahoma, kar velja tudi za podobna zakona, predlagana v Arkansasu in Alabami. O zakonski podlagi, ki prepoveduje prekinitev nosečnosti, bodo nazadnje odločali na ameriškem ustavnem sodišču, kjer imajo nasprotniki pravice do splava večino.

V Kijevu se v zadnjih dneh vrstijo mnogi obiski evropskih voditeljev. Tja je bil v spremstvu predsednikov Poljske, Litve, Latvije in Estonije namenjen tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, a je Ukrajina njegovo ponudbo za obisk zavrnila. Ukrajinske oblasti nemškemu predsedniku zamerijo, da je podpiral plinovod Severni tok 2, ki bi potekal med Rusijo in Nemčijo, a so bila dela zaradi ruske invazije zaustavljena. Zamere izhajajo tudi iz časa, ko je Steinmeier opravljal naloge zunanjega ministra v vladi Angele Merkel, saj je takrat spodbujal dialog z Moskvo. V Kijevu so nakazali, da bi jim veliko bolj ustrezal obisk nemškega kanclerja Olafa Scholza. Steinmeier je sicer med obiskom v Varšavi priznal, da je bil pristop zbliževanja z Vladimirjem Putinom napačen, Poljski in drugim sosedam Ukrajine pa je obljubil pomoč pri reševanju begunske krize.

Ukrajinske oblasti so aretirale proruskega opozicijskega voditelja Viktorja Medvedčuka, ki se je v zadnjih desetletjih uveljavil kot eden najpomembnejših ukrajinskih političnih vplivnežev in Putinov prijatelj. Če bi ruska invazija na Ukrajino uspela, bi po trditvah ukrajinskih provladnih politikov Medvedčukova stranka Platforma za življenje lahko sestavila vlado, ki bi se ravnala po ukazih Putina. Delovanje te stranke je ukrajinski predsednik Zelenski pred tremi tedni prepovedal. Sodišče je Medvedčuku odredilo hišni pripor zaradi nepravilnosti pri pridobivanju nafte in plina v Črnem morju ter podpiranja teroristične organizacije, ki ji je pomagal z dobavo premoga. Medvedčuk je v hišnem priporu vse od lanskega maja, na begu pa vse od 27. februarja. 

Po parlamentarnih in lokalnih volitvah v Srbiji, ki so potekale 3. aprila, končni izid volitev v beograjski občinski svet še vedno ni znan. Vladajoče večine v Beogradu tako ne more oblikovati nobena politična stran. V 110-članski skupščini sta 55 glasov osvojili tako stranka Aleksandra Vučića SNS kot opozicija. Dragan Đilas iz največje opozicijske stranke Stranka svobode in pravice je prepričan, da so edina rešitev ponovne volitve. Del opozicije je sicer v številnih beograjskih občinah prejel večino, zato pričakujejo vzpostavitev začasnih organov, Đilas pa upa, da bodo volitve v Beogradu do konca leta ponovili. Vučić naj bi svoje mnenje sporočil do konca tedna, a pravi, da so si v njegovi stranki že zagotovili 60 glasov podpore. Člani stranke Združeni za zmago Srbije in zelenega gibanja Moramo poudarjajo, da je takšno vladanje nelegitimno. Vložili so tudi pritožbe zaradi nepravilnosti na voliščih in volilnih seznamih, ki jih je volilna komisija zavrnila, zato bodo zoper nepravilnosti sprožili sodni postopek. 

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Christian Schmidt je razveljavil zakon, ki bi oblastem Republike Srbske omogočil prevzem nepremičnin v lasti Bosne in Hercegovine. Schmidt je zakon razveljavil, saj je ta v nasprotju z odločitvami ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Narodna skupščina Republike Srbske je na pobudo srbskega člana predsedstva Bosne in Hercegovine Milorada Dodika 10. februarja sprejela omenjeni zakon. Z njim bi se Republika Srbska razglasila za lastnico nepremičnin na svojem ozemlju. Zakaj je zakon – oziroma njegova razveljavitev – pomemben za Bosno in Hercegovino, razloži novinarka portala Info Radar Gordana Katana. 

Izjava

Zakon tako po odločitvi Schmidta ne bo začel veljati, dokler o njem ne bo odločalo ustavno sodišče BiH. Njegovo potezo sta podprla tako predsednik predsedstva BiH Šefik Džaferović kot ministrica za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine Bisera Turković. Potezo Schmidta, ki je tokrat prvič v svojem mandatu izkoristil tako imenovana bonnska pooblastila, komentira Katana.

Izjava

Dodik pravi, da Schmidtove odločitve ne bo spoštoval, saj ga ne priznava kot zakonitega visokega predstavnika. 

V Mariboru so odprli prostore vladnega urada za demografijo. Urad je vlada Janeza Janše z odlokom ustanovila oktobra 2020, začetek delovanja urada pa je večkrat prestavila. Sprva naj bi urad vodil minister brez listnice, a so kasneje v odloku zapisali, da ga bo vodil direktor, ki bo odgovoren vladi. Na mesto direktorja vladnega urada je bil imenovan Danilo Lončarič, ki je bil več mesecev tudi edini zaposleni. Vladni urad za demografijo naj bi po mnenju vlade načel raziskovanje strateškega problema upada rodnosti v Sloveniji.