Zaključajte frižidere!
V nedeljo so v Srbiji potekale predsedniške, parlamentarne in ponekod tudi lokalne volitve. Na predsedniških je po še neuradnih rezultatih že v prvem krogu zmagal zdajšnji predsednik Aleksander Vučić z osvojenimi 60 odstotki glasov. Prav tako je po prvih ocenah Vučićevi parlamentarni stranki, Srpski napredni stranki, pripadlo 121 od skupno 250 poslanskih sedežev. Vodilna opozicijska stranka, Združeni za zmago Srbije, si je zagotovila le 36 mest v parlamentu. Volilna udeležba naj bi bila okoli 60-odstotna, kar je 10 odstotkov manj kot pred dvema letoma.
V Srbiji so tokratne parlamentarne volitve le člen v zelo dolgi verigi predčasnih volitev. Do teh pride kljub popolni prevladi SNS-a v skupščini, v kateri zaradi bojkota zadnjih parlamentarnih volitev opozicije praktično ni. Predčasne volitve so bile napovedane že pred nastopom prejšnje vlade, ki je imela le leto in pol dolg mandat. Zakaj se predsednik Vučić tako rad odloča za predčasne volitve, razloži novinar časnika Vreme, Nedim Sejdinović.
Glavni Vučićev izzivalec je bil Zdravko Ponoš. Nekdanji načelnik generalštaba in nato zunanji minister je bil kandidat združene liberalne opozicije Združeni za zmago, a je dosegel manj kot 20 odstotkov glasov. Rezultati volitev so nekatere presenetili, saj so pričakovali bolj napet boj med Vučićem in tekmeci, prav tako pa so opozicijske stranke pričakovale zmago vsaj v velikih mestnih središčih. Zakaj do tega ni prišlo, razloži Sejdinović.
Še več, v parlament so s prepričljivim odstotkom glasov prišle kar tri skrajno desne stranke.
Volitve niso minile brez nemirov, pojavljajo pa se tudi vprašanja o neoporečnosti rezultatov in legalnosti vseh aspektov volilnih kampanj. Prav tako napadi na opozicijske kandidate ustvarjajo dvome, da so ti imeli pravično in enako možnost za zmago. Več tem pove svobodni novinar in politični strateg, Stevan Vlajić.
Razlogov za take rezultate je seveda več, gotovo pa je eden izmed najpomembnejših faktorjev, ki vplivajo na letošnje volitve, vojna v Ukrajini, ki je Vučiću omogočila nastop v vlogi zaščitnika miru in nevtralnosti.
Največ sta vojna v Ukrajini in pretežno proruski sentiment pomagala dvigniti rezultat Socialistične partije Srbije. Stranka, ki jo vodi trenutni predsednik parlamenta, pred tem pa že premier in zunanji minister Ivica Dačić, se je orientirala prorusko, kar je imelo pozitiven odziv predvsem med starejšimi volivci.
Drugi razlog za uspeh Vučića na volitvah pa je gotovo modus operandi Srbske napredne stranke, ki se je letos na volitve podala z vsemi topovi. Lahko računa na podporo glavnih televizijskih kanalov in drugih množičnih medijev ter denarno prednost, s katero je plačevala izdelavo neštetih reklam, ki so se neprestano vrtele tako po zaslonih kot tudi na javnih mestih. Največji odmev je imela reklama, v kateri predsednik dobesedno skoči iz hladilnika, kar je postal meme tokratnih volitev.
Uf, izkaže se, da pred Vučićem v Srbiji nikjer nismo varni. Reklame se fokusirajo na enega in edinega Vučića, ki v njih nastopa kot rešitelj vsake situacije. Ideja je zelo konsistentna z vrednotami stranke same, ki je v prvi meri namenjena ustvarjanju in negovanju Vučićeve podobe, kar je za ponovno izvolitev voditelja, ki se spogleduje z avtoritarnostjo, nujno. Simptom tega je bilo tudi dejstvo, da je Vučić na predsedniških volitvah dobil 16 odstotnih točk več glasov kot stranka, ki jo vodi na parlamentarnih. Sejdinović.
Kakšno Srbijo lahko torej pričakujemo? Sejdinovič meni, da se veliko ne bo spremenilo, saj bo SNS še vedno sestavljal koalicijo, ki bo verjetno imela iste komponente kot do sedaj.
Vučić in vlada pod vodstvom Srbske napredne stranke sedita na dveh stolčkih – zadovoljiti morajo pretežno proruske sentimente populacije, hkrati pa sami sebe predstavljajo kot napredne in približujoče se Evropski uniji. To jim pa zagotavlja vsaj pasivno podporo evropskih držav. Vprašanje ostaja, ali bomo o ponovnih srbskih volitvah pisali šele čez štiri leta, ali pa si bo Vučič želel v srbske hladilnike že kaj prej.
OFFsajd sta pripravila Gal in Lucija.
Dodaj komentar
Komentiraj