Off odrešitve z branjem

Svet Evropske centralne banke v Frankfurtu bo danes po napovedih analitikov dosegel dogovor o znižanju obrestne mere v območju evra. Obrestna mera naj bi se znižala na približno 0,75 odstotka, manjšina analitikov pa meni, da bo znižana na 0,5 odstotka. Z znižanjem obrestne mere želi Evropska centralna banka olajšati breme tistim članicam območja evra, ki so v recesiji. Cilj Evropske centralne banke je tudi okrepitev šibke posojilne dejavnosti, prav tako pa želi preprečiti prevelik padec gospodarske dejavnosti v letošnjem letu. Evropska centralna banka je sprejela še vrsto drugih ukrepov, da zagotovi likvidnost bankam in zniža cene zadolževanja za ranljive članice. Kljub tem kriznim ukrepom Evropske centralne banke pa ni pričakovati hitrih učinkov za zagon gospodarske rasti v območju evra.

Po nesreči v Fukušimi, ki je v bila prvi vrsti posledica potresa oziroma cunamija, so na Japonskem zaustavili vse jedrske reaktorje. V državi je prenehalo delovati okoli 50 reaktorjev, ki so proizvedli okoli tretjino vse električne energije na Japonskem. Po enem letu od jedrske katastrofe so na Japonskem zagnali prvi jedrski reaktor. Med drugim so v Tokiu objavili končno poročilo parlamentarne preiskave o nesreči v Fukušimi, ki se je zgodila 11. marca lani. Poročilo razkriva, da nesreča ni bila zgolj posledica cunamija, kot sokrivca tako poročilo navaja tudi človeka. V poročilu piše, da so vlada, pristojni organi in tokijska energetska družba TEPCO imeli premalo občutka odgovornosti za zavarovanje življenj ljudi. Japonska javnost je po lanski katastrofi vse manj naklonjena jedrski energiji, medtem ko se je vlada odločila za to potezo zaradi velikih stroškov pridobivanja energije v termoelektrarnah.

Južna Koreja je sporočila, da bo po 26 letih znova začela s tako imenovanim znanstvenim kitolovom, kot to trenutno počne sosednja Japonska. Nad odločitvijo Seula se zgražajo mnoge vlade, okoljevarstveniki in tudi mednarodna komisija za kitolov. Vodja Južnokorejske delegacije Jook Suk Kang se sklicuje, da uživanje kitovega mesa sega daleč v zgodovino njegove države in da za kitolov v bližini južnokorejskih vodah Seul ne potrebuje tujega dovoljenja. Jook Suk Kang poleg tega dodaja, da predlog o zakonitem kitolovu še ni dokončen in da se kitolov ne bo začel, dokler načrti ne bodo povsem dokončani in sprejeti. Kang trdi, da Južna Koreja ne bo izvajala kitolova zunaj svojih voda, tako kot to počne Japonska, ki kitolov izvaja v avstralskih in novozelandskih vodah, na stotine kitov pa ubije tudi pod krinko znanstvenih raziskav v vodah Antarktike. Meso kitov se potem seveda dobro prodaja na prostem trgu.

Oblasti v Braziliji so pred kratkim ustanovile zanimiv program rehabilitacije zapornikov. Slednji bodo namreč dobili možnost, da si sami skrajšajo zaporno kazen, tako da bodo brali literarne klasike. Program, imenovan „Odrešitev z branjem“, se bo sprva izvajal v štirih zveznih zaporih. Pravilnik določa, da v program skrajšanja roka kazni s pomočjo branja ne bodo vključeni morilci, posiljevalci in drugi zločinci, ki so zagrešili težja kriminalna dejanja. Zaporniki si bodo za vsako prebrano knjigo s področja klasične literature, filozofije ali naravoslovja znižali zaporno kazen za 4 dni. Zaporniki si na leto lahko z največ dvanajstimi prebranimi knjigami znižajo zaporno kazen za oseminšestdeset dni. Po vsakem prebranem delu bo moral zapornik napisat esej, na podlagi katerega bo komisija odločala o zmanjšanju kazni. Klasična literatura, ki jim bo zmanjšala kazen, je sledeča:

Tudi na Hrvaškem so slišali za čezoceanski koncept krajšanja zaporne kazni, zaradi česar so se sami odločili poskusiti nekaj podobnega. Projekt na Hrvaškem je dobil ime „Odrešitev z zaporom“ in ljudem ponuja priložnost, da branje debelih in zelo dolgočasnih knjig nadomestijo s krajšo zaporno kaznijo. Pravila so preprosta: ko bo posameznik dolžan v okviru obveznega šolskega branja, univerzitetnega ali poklicnega izobraževanja, prebrati knjigo, lahko branje zamenja za štiri dni zapora in je stvar rešena. Program je na Hrvaškem doživel izjemen uspeh, hkrati pa tudi gospodarski razcvet, saj je po vsej državi zgrajenih štirideset zaporov, kjer na tisoče ljudi služi kazen za neprebrane knjige. Za nadzor kaznjencev je zadolženih dvajset tisoč uslužbencev, kar povečuje gospodarsko rast.

Paragvaj je prekinil diplomatske odnose z Venezuelo. Paragvajska vlada je namreč odpoklicala svojega veleposlanika v venezuelski prestolnici Caracas, hkrati pa je predstavnika Venezuele v Paragvaju razglasila za nezaželeno osebo. Razlog za paragvajsko odločitev je domnevno vmešavanje Venezuele v paragvajske notranje zadeve. Gre predvsem za spor glede odstavitve paragvajskega predsednika Fernanda Luga, ki so jo ostale južnoameriške države označile za protiustavno. Hkrati je paragvajska ministrica za obrambo Maria Liz Garcia zunanjega ministra Venezuele Nicolasa Madura obtožila, da je vojaške vodje v Asuncionu 22. junija pozval, naj se uprejo odstavitvi predsednika. Vodja venezuelske diplomacije tovrstne očitke zavrača. Maduro je trenutno skupaj z drugimi zunanji ministri držav Latinske Amerike v Paragvaju. Zgornji dom paragvajskega parlamenta je 22. junija s položaja predsednika države odpoklical Fernanda Luga. Lugo, ki se je na oblast povzpel leta 2008 kot borec za pravice revnih, je sprejel odločitev poslancev in odstopil. Kot novi predsednik države je nato že prisegel njegov dosedanji podpredsednik Federico Franco.

Nikaragovski parlament je sprejel zakonsko podlago, s katero bo dovolil izgradnjo in upravljanje približno 200 kilometrov dolgega morskega prekopa, ki bo povezoval Atlantski in Tihi ocean. Več kot polovica prekopa bo v lasti Nikaragve, preostali delež, kar je 49 odstotkov, pa si bodo lastili zasebni vlagatelji iz Brazilije, Rusije, Venezuele in Kitajske. Prekop v vrednosti okoli 23 milijard evrov naj bi bil dokončan do leta 2019.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so vložili na ustavno sodišče zahtevo za presojo nekaterih določb zakona o uravnoteženju javnih financ, ki se nanašajo na višino pokojnin in letnega dodatka. Več o zahtevah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije nam je povedal predsednik zveze Dušan Semolič:

Posnetek lahko poslušate v oddaji.