Prvostopenjsko sodišče v Tunisu je obsodilo predsednika tunizijske opozicijske stranke Ennahda Rašida Ganušija na eno leto zapora in 300 evrov globe za delovanje proti državni varnosti. Ganušija je policija aretirala prejšnji mesec potem, ko je izjavil, da bi brez njegove stranke in drugih političnih sil prišlo do državljanske vojne in da so policisti tirani. Izjavo je državni tožilec prepoznal kot hujskaško. Ganušijeva aretacija je del pogroma nad opozicijo, ki ga je tunizijski predsednik Kais Sajid izvedel po januarskih splošnih volitvah. Volitve so državljani na pozive opozicijskih strank in gibanj bojkotirali. Lani je Sajid s spremembo ustave utrdil predsedniško oblast in prepovedal strankarske kandidatne liste na volitvah. Oblast je z državnim udarom prevzel poleti 2021. 

Ukrajinski antikorupcijski organi so aretirali predsednika vrhovnega sodišča Vsevoloda Knjazjeva za sprejem skoraj treh milijonov evrov podkupnine. Knjazjev je bil predsednik vrhovnega sodišča od decembra 2021. Knjazjeva Nacionalni antikorupcijski urad in Specializirano antikorupcijsko tožilstvo obtožujeta sprejemanja podkupnin za sodbe v korist oligarha Kostantina Ževaga. Ževaga so konec lanskega leta na zahtevo ukrajinskega urada aretirali v Franciji, ukrajinska država pa je zasegla njegovo premoženje, vključno z delnicami podjetja za izvoz železove rude Ferrexpo. V Ukrajini preiskujejo še 18 sodnikov vrhovnega sodišča.  

Češko-moravska konfederacija sindikatov je napovedala stavko v primeru, da češka vlada ne bo omilila načrtovanih varčevalnih ukrepov. Stavka ne bi pomenila popolne ustavitve dela, ampak bi delavci opravljali samo minimum. Sindikati nasprotujejo ukrepom znižanja plač v javnem sektorju, uvedbe plačila zavarovanja za bolniško odsotnost in povišanja davka na dodano vrednost. Paket ukrepov je vlada predstavila prejšnji četrtek, skupaj z njim pa je napovedala tudi pokojninsko reformo, ki predvideva dvig upokojitvene starosti s 65 na 68 let. Država bi z ukrepi predvidoma znižala proračunske izdatke za okrog štiri milijarde evrov v letu 2024. Če bo parlament ukrepe potrdil, bodo začeli veljati z začetkom naslednjega leta. V konfederaciji sindikatov kritizirajo varčevalne ukrepe kot uperjene proti zaposlenim in njihovim družinam. Po besedah predsednika konfederacije sindikatov Josefa Středule bi se prihodki družin znižali za 4000 evrov letno. Premier Petr Fiala [fjála] je sindikate označil za neodgovorne in dejal, da bo vlada z ukrepi nadaljevala kljub sindikalnemu nezadovoljstvu. 

Evropska komisarka za inovacije, raziskave in kulturo Marija Gabriel je odstopila s položaja komisarke, da bi sestavila vlado v Bolgariji. Mandat za sestavo vlade ji je podelil predsednik Rumen Radev na pobudo relativne zmagovalke volitev Državljani za evropski razvoj Bolgarije. Stranka Bojka Borisova ni uspela sestaviti vlade po aprilskih volitvah, prav tako ne druge stranke. Mandat Marie Gabriel so podprli tudi v stranki turške manjšine, v stranki Obstaja tak narod bolgarskega pevca Stanislava Trifonova pa pravijo, da njihova podpora ni brezpogojna. Tri stranke imajo skupaj v parlamentu 116 poslanskih glasov, kar je pet manj od potrebne večine. Bolgarska socialistična stranka je od pogajanj za sestavo vlade odstopila, drugouvrščena koalicija strank Nadaljujemo spremembe in Demokratična Bolgarija pa sestave vlade pod vodstvom Državljanov za evropski razvoj Bolgarije že od začetka ne podpirata. Če oblikovanje koalicije še enkrat spodleti, lahko predsednik skliče nove volitve, šeste v zadnjih dveh letih.  

V Italiji so se včeraj končale dvodnevne lokalne volitve, na katerih so volivke in volivci odločali o vodenju občin za prihodnjih pet let. Volitve so potekale v skupno 790 občinah, med drugim tudi v 13 prestolnicah pokrajin. Prvega kroga volitev se je udeležilo 59 odstotkov volilnih upravičencev in upravičenk. Med 13 prestolnicami je dve osvojila liberalna koalicija, štiri pa desna. V preostalih sedmih bodo o vodenju občine dokončno odločali v drugem krogu čez dva tedna. V šestih že odločenih glavnih mestih do sprememb vodenja med koalicijama ni prišlo, izjema je mesto Latina, kjer bo vodenje prevzela Matilde Celentano iz vrst Bratov Italije.

Amnesty International je objavil letno poročilo o usmrtitvah po svetu v lanskem letu. Po znanih uradnih podatkih je bilo v 20 državah usmrčenih 883 ljudi, pri čemer niso upoštevani usmrčeni na Kitajskem, kjer Amnesty International sicer brez dokazov predvideva, da jih je bilo usmrčenih več tisoč. Število 883 tako vključuje predvsem usmrčene na Bližnjem Vzhodu in v Severni Afriki. Usmrtitve v Severni Koreji, Vietnamu in na Kitajskem se še vedno izvajajo na skrivaj. Po uradnih podatkih so na prvih treh mestih Iran, Saudova Arabija in Egipt, poročilo pa omenja tudi 18 smrtnih kazni v Združenih državah Amerike.

Vodstvo Radiotelevizije Slovenija toži državo za nekaj manj kot 24 milijonov evrov za povrnitev višjih stroškov dela. Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Andrej Grah Whatmough je kot razlog za tožbo navedel nerealizacijo stavkovnega sporazuma s sindikati javnega sektorja iz leta 2018. S tem sporazumom bi moralo biti zagotovljeno stabilno financiranje javnega medija po dvigu stroškov dela. Podpredsednik koordinacije novinarskega sindikata RTV Slovenija Franci Pavšer pojasnjuje, da pravne poti za uveljavitev sporazuma iščejo že od časa prejšnjega direktorja.

Izjava

Sporazum ostaja nerealiziran več let, Grah Whatmough pa je bil na položaju direktorja RTV Slovenija že v času Janševe vlade, a se je za tožbo odločil šele zdaj. Pavšerja smo vprašali, ali ocenjuje, da je odločitev povezana z odločitvijo koalicijskih strank, ki so predlagale razrešitev devetih programskih svetnikov.

Izjava

Na slovensko-hrvaški meji je podjetje Minis začelo odstranjevati panelno ograjo. Pogodbo za odstranitev 143 kilometrov dolge ograje je Ministrstvo za notranje zadeve s podjetjem sklenilo prejšnji mesec. Minister za obrambo Marjan Šarec in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar sta si ogledala odstranjevanje ograje na območju mejnih prehodov Jelšane in Osilnica. Odstranitev ograje na južni meji, ki jo je leta 2015 dala postaviti vlada Mira Cerarja, je bila predvolilna obljuba Roberta Goloba. Žico bi morali odstraniti do konca lanskega leta, Poklukar sedaj obljublja odstranitev do konca letošnjega.

OFF sta pripravila vajenec Matej in Blaž.

Vir fotografije: policija.si