Od danes je začel veljati še en protikrizni ukrep znotraj monetarne evrske unije. No, ne gre za kakšno strukturno reformo ali kaj podobnega, ampak za vpeljavo novih, pred ponarejevanjem bolj zaščitenih bankovcev za 5 evrov. Očitno je Evropska unija presodila, da so ponarejeni petaki grožnja takoimenovani ekonomski stabilnosti. Vendar je bila pri tem precej mila do sloja, ki veliko operira z bankovci najnižje vrednosti, stari bodo namreč še naprej uporabni. Evropska unija je tako pokazala, da ima še vedno posluh za ljudi z nizkimi prihodki. Ob drugem maju ji lahko tako samo čestitamo.

Dober teden je, odkar se je v Bangladešu zgodila ena največjih tragedij v državi. Naj spomnimo, da se je 24. aprila v glavnem mestu države v Daki porušila tekstilna tovarna, v kateri je bilo zaposlenih več kot 3000 delavcev. Zaenkrat je uradna številka umrlih 430, 149 jih še vedno pogrešajo. Preživeli, svojci umrlih in drugi, ki so se po dogodku zmobilizirali v protestniške vrste in zahtevali smrtno kazen za lastnika tovarne, sicer trdijo, da je umrlih in pogrešanih vsaj dvakrat toliko, pri čemer oblasti resnična dejstva skrivajo pred javnostjo. Delavci so sicer dan pred sesutjem stavbe opozarjali na razpoke v zgradbi, pri čemer je tudi policija odredila evakuacijo. Lastnik zgradbe je nasprotno trdil, da je zgradba varna in obdržala je njegova. V petih konfekcijskih delavnicah so sicer šivali za špansko znamko Mango in britanski Primak. Ob tem naj dodamo, da se govori o trgovinskih sankcijah, ki naj bi jih Evropska unija sprožila proti Bangladešu. Za kakšne sankcije naj bi šlo, ni še znano, je pa jasno, da kaznovanje tujega lepo zakriva notranje težave Evropske unije.

V venezuelskem parlamentu so poslanci zaradi nedavnih spornih predsedniških volitev med seboj obračunali kar s pestmi in nekaj jih je dvorano moralo zapustiti krvavih in obtolčenih. Tako opozicija kot provladna stran sedaj ena drugo obtožujeta, da je druga stran začela pretep. Do strasti prihaja po vladnem sprejetju ukrepa, na podlagi katerega je poslancem odvzeta možnost govornega nastopa, dokler javno ne priznajo Nicholasa Madura kot novega venezuelskega predsednika. Na televiziji pa je bilo možno videti tudi močno pretepenega poslanca opozicije, Julia Borgesa, ki je povedal: „Lahko nas tepejo, lahko nas zaprejo, tudi ubijejo, toda ne bomo prodali naših načel. Ti udarci nam dajo več moči“.

V čadski prestolnici N'Djamena so aretirali več ljudi, med njimi tudi opozicijskega poslanca ter nekaj ljudi na položajih v vojski. Več o tem, kdo je bil aretiran, zaenkrat ni znano. Do aretacij je prišlo po dogodkih, ki so jih oblasti opisale kot „propadlo destabilizacijsko zaroto proti republiki“, ki naj bi jo manjša skupina ljudi načrtovala okoli štiri mesece. Zgodovino Čada sicer zaznamuje veliko število državnih udarov in revoltov. Tudi trenutni predsednik države Idriss Deby je na oblast prišel po udaru leta 1990.

Ameriška agencija za mednarodni razvoj USAID je z besedami, da poteza „škoduje bolivijskemu ljudstvu“ izrazila obžalovanje nad odločitvijo vlade, da mora agencija oditi iz ozemlja Bolivije. Obtožbe bolivijskega predsednika Eva Moralesa, da agencija vodi zaroto zoper Bolivijo, so označili za neosnovane. Morales, ki je v svojih nagovorih ob prvem maju v preteklosti že napovedal nacionalizacije ključnih državnih industrij, je v tokratnem nagovoru pojasnil, da bo nacionaliziral le še dostojanstvo bolivijskega ljudstva. Državna tiskovna agencija ABI je sicer poročala, da naj bi bila USAID „obtožena domnevnega političnega vmešavanja v kmečke sindikate in druge socialne organizacije“.

Policija je v grški prestolnici Atene skrajno desni stranki Zlata Zora preprečila, da bi na glavnem trgu pred parlamentom hrano brezplačno delila zgolj Grkom. Zlata Zora je brezplačno hrano delila v luči pravoslavne Velike noči, ki bo ta vikend. Stranka, ki je znana po svoji proti-imigracijski politiki, je sicer v preteklosti od ljudi že večkrat zahtevala, da naj svojo „grškost“ izkažejo s osebno izkaznico. Da bi aktivistom preprečili distribucijo hrane iz tovornjaka, je policija uporabila solzivec, atenski župan Giorgos Kaminis pa je ob tem dejal, da trga Syntagma za take namene ne sme uporabljati prav nobena stranka in policijsko posredovanje označil za „zmago demokratične države“. Do prihoda policije je stranka sicer že razdelila nekaj hrane, potem pa so z distribucijo nadaljevali na drugih lokacijah po mestu. Stranka Zlata Zora, ki je bila še nedavno zgolj obrobno gibanje, je sedaj peta največja grška stranka.

Predsednik Slovenske ljudske stranke Franc Bogovič je včeraj na prvomajskem srečanju na Planini nad Podbočjem v nagovoru poudaril, da praznik dela lahko praznujemo le, če delo je. Če dela ni, se je tega praznika nemogoče veseliti. Ker je 1. maj v prvi vrsti dan delavskih bojev, je Bogovičeva izjava rahlo neumestna. Ne gre za to, da bi se veselili ob nekih preteklih dosežkih delavstva, ki se seveda izgubljajo, ampak za to, da se ponovno spomnimo, da brez boja ne bo nobenega daru. Bogoviča smo tako prosili, da nam izjavo pojasni:

Izjavo lahko poslušate v posnetku oddaje.

Glavni analitik bonitetne agencije Standard & Poor's za Slovenijo, Kyran Curry, je za Dow Jones Insider povedil, da njihova hiša zaenkrat ne vidi potrebe, da bi naša država zaprosila za zunanjo finančno pomoč. Curry je opozoril, da slaba posojila, dolg in primanjkljaj države sicer res naraščajo, vendar so v primerjavi z ostalimi državami še vedno zmerni. Pozitiven vpliv naj bi po njegovem imela tudi prihodnja dokapitalizacija slovenskih bank. Spomnimo, bonitetna agencija Moody's je zaradi stanja v slovenskem bančnem sistemu, poslabšanja javnih financ in negotovega financiranja oceno Slovenije znižala za dve stopnji iz Baa2 na Ba1, kar slovenski dolg uvršča med tvegane naložbe. Standard & Poor's, ki Slovenijo ocenjuje za štiri ocene bolje kot Moody's, ne vidi potrebe po spremembi ocene ali stabilnih obetov. Skupaj z bonitetno agencijo Fitch omenjena agencija Slovenijo ocenjuje kot naložbo, ki predstavlja zelo majhno tveganje, saj naj bi naša država nenehno dokazovala, da ima dostop do trgov. Obenem Curry dodaja, da čakajo na "bolj jasne načrte, kako namerava Slovenija zmanjšati prevelik bančni sektor, ki ga pesti težka kapitalska podhranjenost".