Izraelski parlament, ljubkovalno kneset, je ob množičnih protestih v prvem branju potrdil dva temeljna zakona, ki sta del pravosodne reforme. Prvi predvideva, da bo parlament oziroma kneset lahko z navadno večino vseh poslancev razveljavil odločitve vrhovnega sodišča. Sodišče bo za razveljavitev zakonov namesto navadne večine potrebovalo konsenz 12 od 15 vrhovnih sodnikov. Parlament je izglasoval tudi zakon, ki določa, da vrhovno sodišče ne bo moglo preprečiti imenovanja vladnih ministrov. Po tem zakonu bodo premierja ali ministre lahko odstavili le v primeru psihofizične obolelosti, medtem ko je bilo doslej to možno tudi v primeru, da je proti ministrom tekel sodni proces. O odstavitvi premierja ali ministrov bodo morale glasovati tri četrtine članov vlade ali tri četrtine poslancev v parlamentu. Poleg novele dveh temeljnih zakonov je kneset potrdil še zakon, proti kateremu ljudstvo, kakopak, ni protestiralo. Gre namreč za zakon, ki dovoljuje ponoven vstop Izraelcev na določena območja okupiranega Zahodnega brega, kamor od leta 2005 brez vojaških prepustnic uradno niso smeli.

V spodnjem domu parlamenta Združenega kraljestva so poslanci s 312 glasovi za in 249 glasovi proti v prvem branju potrdili predlog zakona, ki migrantom preprečuje vstop v državo. Če bo zakon potrjen, bodo migranti, ki na Otok pridejo čez Rokavski preliv, deportirani, za azil pa sploh ne bodo mogli zaprositi. Kljub drugačnim napovedim je notranja ministrica Suella Braverman sedaj napovedala, da mladoletniki ne bodo obravnavani po novem zakonu. Če bo Evropsko sodišče za človekove pravice zakon opredelilo kot neustaven, nekateri konservativni poslanci zahtevajo odstop od Evropske konvencije o človekovih pravicah. Prav Evropsko sodišče za človekove pravice je lani preprečilo deportacijo migrantov v Ruando, potem ko so migranti tožili britansko vlado. 

Ko smo ravno pri kršenju človekovih pravic migrantov: londonska nevladna organizacija Statewatch je pridobila in objavila tajen dokument o mehanizmu deportacije migrantov z Zahodnega Balkana. Skupno izjavo so lanskega februarja podpisali notranji ministri in predstavniki držav Zahodnega Balkana, 16 držav članic Evropske Unije, vključno s Slovenijo, in Švice. Po dogovoru si države med seboj pomagajo pri izvajanju prostovoljnih in neprostovoljnih vračanj migrantov v tretje države. 

V ameriški zvezni državi Illinois je guverner Jay Robert Pritzker podpisal zakon, ki delavcem na leto omogoča en teden plačanega dopusta iz kateregakoli razloga. Za razliko od Nevade in Maina, kjer že poznajo podoben zakon, o dolžini dopusta ne bodo odločali delodajalci, temveč je predpisan v zakonu. Delavcem pripada ena ura plačanega dopusta za 40 oddelanih ur, vendar ne več kot 40 ur dopusta na leto. Zakon bo v veljavo stopil z začetkom prihodnjega leta. Plačana bolniška odsotnost je sicer uveljavljena v štirinajstih drugih ameriških zveznih državah, koliko zveznih držav pa ne pozna bolniške, kaj šele plačanega dopusta, izračunajte sami. 

Južnoafriško delovno sodišče je stavkajočim v zdravstvu ukazalo, naj s stavko prenehajo. Sodišče je presodilo, da s stavko ogrožajo človeška življenja. Zdravstveni delavci so začeli stavkati pred enim tednom, potem ko pogajanja z vlado glede zvišanja plač niso uspela. Sindikat delavcev v šolstvu in zdravstvu, ki je stavko organiziral, je zahteval 10-odstotno zvišanje plač, a je bila vlada pripravljena plače zvišati za največ slabih pet odstotkov. Sindikat je napovedal, da ne bodo nehali stavkati, vlada pa odgovarja, da bodo v tem primeru posredovali organi pregona. Včeraj so zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja v bolnišnicah začeli delovati vojaški zdravniki. 

Vlada je sprejela predlog novele zakona o zaposlovanju tujcev. V primerjavi z obstoječo zakonodajo bo novi zakon, ko bo sprejet v državnem zboru, omogočal hitrejši vstop prosilcev za mednarodno zaščito na trg dela. Trenutno lahko prosilci službo poiščejo devet mesecev po vložitvi prošnje, po novem pa bodo lahko svoj delovni čas prodajali po treh mesecih. Drugače bo za tiste tujce, ki jih slovenska družba sprejema. Tujec bo po novem predlogu lahko zamenjal delodajalca in delovno mesto, ali se zaposlil pri več delodajalcih. To bo lahko storil na podlagi soglasja Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, torej brez odločbe upravne enote, kot je veljalo doslej. Vlada je predlagala, naj se zakon o zaposlovanju tujcev ne uporablja v javnem sektorju, saj bi bilo pridobivanje visoko kvalificiranih delavcev tako preveč zamudno. Državni zbor bo zakon o zaposlovanju tujcev po predlogu vlade obravnaval hkrati s predlogom novele zakona o tujcih, ki ga je vlada sprejela konec prejšnjega tedna. Ambasada Rog in Delavska svetovalnica sta na vlado in poslance poslali poziv, naj novele zakona o tujcih ne sprejmejo. Z novelo zakona vlada namreč ni ukinila pogoja izpita iz slovenskega jezika na ravni A1, kar je kot pogoj podaljšanja dovoljenja za bivanje družinskih članov uzakonil parlament v času prejšnje Janševe vlade.

Civilna iniciativa Varuhi okolja Besnica je županu Mestne občine Kranj Matjažu Rakovcu predala peticijo z nekaj manj kot tri tisoč podpisi, ki zahteva zaustavitev sprejema novega občinskega prostorskega načrta. Ta bi omogočil gradnjo hotelov in notranjega smučišča na dvajsetih hektarjih gozda pod hribom Jošt. Uspešnost sestanka z županom in razlog za zbiranje podpisov predstavi predstavnica iniciative Živa Slavec.

Slavec

Madžarska naftna družba MOL je napovedala prodajo 39 bencinskih servisov v Sloveniji britansko-nizozemski naftni družbi Shell. S sklenitvijo pogodbe o prodaji servisov Shellu namerava MOL pridobiti soglasje Evropske komisije za prevzem OMV-ja. Posel je komisija maja lani namreč odsvetovala, saj bi prevzem slovenske podružnice OMV-ja znatno zmanjšal konkurenco na trgu pogonskih goriv v Sloveniji. MOL je pogodbo o nakupu dobrih 90 odstotkov družbe OMV Slovenija sicer sklenil že junija 2021, nakup pa znaša dobrih 300 milijonov evrov. 

OFF je pripravila vajenka Neva, nadzoroval je navajenec Virant. 

Vir fotografije: GT1976, creative commons