Premier Robert Golob je koalicijskim partnerjem pojasnil, da kmetijska ministrica Irena Šinko in minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ne uživata več njegove podpore. To je po seji vlade povedala zunanja ministrica Tanja Fajon. Uradni razlogi še niso znani, Šinko pa je po navedbah Večera sejo vlade zapustila, še preden se je začela. Dejala je, da ne vidi razloga za menjavo Vide Znoj na čelu uprave za varno hrano. Vlada je Znoj za vršilko dolžnosti imenovala 11. avgusta, uprava pod njenim vodstvom pa javnosti ni pravočasno obvestila o prisotnosti prepovedanega pesticida v uvoženih breskvah iz Srbije in slivah s Poljske. Šinko je to v oddaji 24ur zvečer komentirala z besedami, da uprava ne obvešča več o blagu, ko je to že bilo prodano.

Šinko sicer ne namerava odstopiti, dejala je, naj jo razreši parlament, ki jo je tudi imenoval. Uroš Brežan bo po neuradnih informacijah Slovenske tiskovne agencije odstopil sam, kot razlog za njegovo menjavo pa na STA navajajo prepočasno ukrepanje po poplavah in trdijo, da naj bi si premier na Brežanovem položaju želel nekoga bolj odločnega. 

Še k novemu vladnemu obrazu. Valentina Prevolnik Rupel, kandidatka za zdravstveno ministrico, se bo odboru državnega zbora za zdravje predstavila v ponedeljek, potem bo o njenem imenovanju odločal še parlament. Prevolnik Rupel je trenutno državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, bila pa je tudi članica strateškega sveta za zdravstvo. Ekonomistko je po razhodu z Danijelom Bešičem Loredanom za novo ministrico predlagal premier Golob, zapriseči pa mora do 13. oktobra.

Trese se tudi stolček ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Ministrico bremenijo razkritja tednika Mladina o spremembi razpisa za krepitev državljanskih pravic in za opolnomočenje nevladnih organizacij. Zaradi spremembe razpisa je Inštitut za proučevanje enakosti spolov Maribor dobil sredstva v višini 300 tisoč evrov in s tem postal eden največjih prejemnikov. Direktorica in solastnica inštituta je Kaja Primorac, sicer poslovna partnerka ministrice v podjetju Smart Center. Slovenska demokratska stranka je proti ministrici napovedala interpelacijo, med drugim tudi zaradi razkritja Televizije Slovenija o njeni službeni poti v New York, ki se je je udeležil tudi njen mož. Na obtožbe se je Ajanovič Hovnik odzvala na novinarski konferenci. 

Izjava 

Boštjan Lindav, nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, je na upravno sodišče vložil tožbo. V njej izpodbija izbirni postopek, v katerem so na notranjem ministrstvu za generalnega direktorja policije izbrali Senada Jušića. V tožbi skuša Lindav dokazati, da postopek imenovanja ni potekal v skladu s predpisi, Jušić pa po njegovem ne izpolnjuje pogojev za ta položaj. Kandidat za to funkcijo mora imeti najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji in najmanj osem let izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju. Jušić je med izkušnjami z vodstvenimi funkcijami navedel delo na mestu pomočnika komandirja in pomočnika vodje sektorja kriminalistične policije na koprski policijski upravi. Na notranjem ministrstvu menijo, da Jušić izpolnjuje pogoje, kot vodstveno funkcijo so razumeli vodjo policijske enote ali osebo, ki ga nadomešča. Posebna natečajna komisija uradniškega sveta je sicer tako Jušića kot Lindava ocenila za ustrezna kandidata, za Jušića pa se je odločil minister Boštjan Poklukar. 

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je obsodila dogodek na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer je skupina deklet izpulila zgornje dele zastavic, ki so jih postavili organizatorji shoda proti pravici do splava. Med dekleti je bila tudi Sara Štiglic, članica Mladinskega posvetovalnega odbora predsednice republike. Pirc Musar je dejanje označila kot nespoštljivo komunikacijo in sprejela odločitev, da Štiglic ni več članica mladinskega posvetovalnega odbora. Predsednica je s tem obsodila dejanje Štiglic, ne pa tudi shoda za življenje, katerega udeleženci ženske, ki so opravile umetno prekinitev nosečnosti, kar je njihova ustavna pravica, nazivajo za morilke. Sicer so iz urada predsednice sporočili, da Pirc Musar ustavno pravico do splava podpira, stališč organizatorjev shoda pa ne. Odločitev predsednice države komentira Štiglic. 

Izjava

Gospodarska zbornica Slovenije je napovedala vložitev ustavne presoje zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Vlada je namreč našla rešitev, s katero namerava preprečiti, da bi se zaradi sprememb zakona z naslednjim letom zmanjšale neto plače v tujino napotenih javnih uslužbencev, natančneje diplomatov. Za zasebni sektor znižanje neto plač oziroma zvišanje stroškov dela ostaja v veljavi. Za diplomate je vlada dodala izjemo v predlog zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti. Vlada je odločitev utemeljila rekoč, da javni uslužbenci, ki opravljajo delo v tujini, izvajajo javne naloge kot predstavniki države, kot takšni pa ne morejo predstavljati nelojalne konkurence, kot to velja za delavce zasebnega sektorja. V delodajalski združenjih so mnenja, da bi morala vlada prehodno obdobje, v katerem se določila spremenjenega zakona o čezmejnem izvajanju storitev ne upoštevajo, vsaj za eno leto uveljaviti tudi za obrtnike in podjetnike. 

Nadaljujemo v tujini. Predstavniški dom ameriškega kongresa je s položaja predsednika predstavniškega doma odstavil republikanca Kevina McCarthyja. To je prva odstavitev s te funkcije v zgodovini Združenih držav Amerike. Proti McCarthyju je glasovalo 216 članov predstavniškega doma, vsi demokrati in osem republikancev. Glavni razlog za tako odločitev skupine republikancev je, da je McCarthy dosegel dogovor o financiranju vlade brez drastičnega znižanja porabe. McCarthy je bil zaradi tesne republikanske večine v spodnjem domu kongresa izvoljen januarja po 15. krogu glasovanja. Nasprotovali mu niso zgolj demokrati, temveč tudi skupina republikancev podpornikov nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Večja razhajanja so se v republikanskih vrstah začela kazati maja, ko je McCarthy s predsednikom Joejem Bidnom dosegel dogovor o proračunu in meji javnega dolga. Izvor težav je bila med drugim privolitev McCarthyja, da lahko en sam kongresnik sproži postopek za njegovo odstavitev. Predstavniški dom bo do izvolitve novega predsednika vodil Patrick McHenry, ki ga je za vršilca dolžnosti imenoval McCarthy.

Tunizijska policija je aretirala Abir Musi, voditeljico opozicijske desturijske stranke. Tunizijski državni tožilec je Musi obtožil zlorabe osebnih podatkov, oviranja pravice do dela in sodelovanja pri organizaciji napada, katerega namen je bil povzročiti kaos. V Facebook objavi je stranka zapisala, da je bil Musi zasežen telefon, sprva je bila odpeljana na neznano lokacijo, šele nato na policijsko postajo. Musi trdi, da aretacija sledi njeni vlogi pritožbe zoper predsedniški odlok, s katerim je predsednik Kais Sajed razpustil občinske svete. Aretacija Musi je sprožila proteste, na katerih so njeni podporniki zahtevali takojšnjo izpustitev.  

Višje sodišče v Beogradu je izpustilo glavnega osumljenca za napad na kosovsko policijo v Banjski, Milana Radoičića. Radoičić je odgovornost za napad prevzel v petek, na branju obtožnice pa se je izrekel za nedolžnega. Kljub predlogu višjega javnega tožilstva za pridržanje Radoičića je sodnik pridržanega izpustil, saj je ocenil, da ni nevarnosti za njegov beg. Sodnik je sicer odredil, da Radoičić ne sme zapustiti kraja stalnega bivališča, kar pomeni, da ne sme zapustiti ozemlja Srbije. Vsakega 1. in 15. v mesecu se mora javiti pristojni policijski postaji, začasno mu je odvzet tudi potni list. Radoičić je obtožen nedovoljene proizvodnje, posedovanja in prometa z orožjem in eksplozivnimi sredstvi ter sodelovanja v skupini, ki ogroža splošno varnost. Obtoženi naj bi kupoval orožje, strelivo in eksplozivna sredstva v Tuzli v Federaciji Bosne in Hercegovine, ki mu je bilo nato dostavljeno v Beograd. Orožje je kasneje prepeljal in skladiščil na Kosovu. Kosovske oblasti vztrajajo, da je Srbija Radoičiću nudila logistično podporo in zahtevajo njegovo izročitev. 

Foto: kolaž, delo avtorice