Začenjamo v Makedoniji, kjer so zaradi povečanega števila beguncev, ki prihajajo iz Grčije, razglasili izredne razmere. Na južni meji, ki je zaprta že tretji dan, so nastanjene posebne enote policije, ki bodo skušale zamejiti število beguncev z Bližnjega vzhoda, Azije in Afrike, ki si preko Makedonije želijo priti do bolje stoječih držav Evropske unije. V zadnjem mesecu so zabeležili preko 39 tisoč migrantov, v zadnjih dneh pa jih v državo prispe približno 2 tisoč dnevno. Več o dogajanju nam pove sodelavec Radia Študent Arne Zupančič, ki se nahaja na grško-makedonski meji:

Visok dotok migrantov je v zadnjih dneh povzročil kolaps makedonskega železniškega sistema. Direktor makedonskih železnic Nikola Kostov je priznal, da niso sposobni zagotoviti prevoza vsem beguncem, ki želijo potovati do srbske meje in je prosil sosednje države za logistično pomoč. Medtem pa se pričakuje še prihod trajekta z grškega otoka Kos z 2400, večinoma sirskimi begunci, ki se bodo zagotovo pridružili nesrečnikom na grško-makedonski meji. Begunci vodijo bitko s časom, da bi dosegli Madžarsko, preden bo ta država dokončala gradnjo zidu na srbski meji, medtem pa se tudi v Srbiji pojavljajo prvi pozivi po gradnji zidu na južni meji.

Grški predsednik Prokopis Pavlopulos je sprejel odstop premiera Aleksisa Ciprasa. Ta se je zaradi razkola v lastni stranki odločil, da podpore ne bo iskal preko zaupnice v parlamentu, marveč na predčasnih volitvah. 25 Sirizinih poslancev, kritičnih do reform, ki so bile sprejete v imenu prejetja nove finančne pomoči, se je že odločilo za ustanovitev stranke Ljudska enotnost pod vodstvom bivšega ministra za energetiko Panagiotisa Lafazanisa.

Mandat za sestavo nove vlade je grški predsednik ponudil vodji največje opozicijske stranke Nova demokracija. Ker pa zaradi razporeditve moči med grškimi strankami sestava vlade ni verjetna, se Grčiji obetajo predčasne parlamentarne volitve.

Jean-Marie Le Pen je izključen iz stranke Nacionalna fronta, ki jo je soustanovil leta 1972. Razlog za izključitev iz stranke, ki jo od leta 2011 vodi njegova hči Marine Le Pen, so njegova domnevno preveč ekstremna prepričanja, ki vključujejo prenekatere antisemitistične izjave. Spomnimo, da je bil Le Pen aprila že suspendiran zaradi trditve, da so plinske celice iz časa druge svetovne vojne zgolj detajl zgodovine ter da bi Francija morala rešiti tako imenovani beli svet skupaj z Rusijo. Preveč skrajno za skrajno desnico?

Nadaljujemo pa z poljskim bojem za interpretacijo zgodovine. Varšavsko sodišče je dva občana oprostilo obtožbe vandalizma, ker sta pred štirimi leti oskrunila spomenik padlim borcem Rdeče armade. Takrat 19-letna mladeniča sta spomenik rdečearmejcem prelila z rdečo barvo in zapisala grafit, navajamo, “rdeča okužba”. Sodišče je ugotovilo, da sta obtoženca res oskrunila spomenik, ker pa naj bi dotičen spomenik slavil komunizem, se oskrunitev takšnega spomenika ne more smatrati za vandalizem, temveč kot, navajamo, “patriotsko dejanje”.

V Izrael in Sirijo. Izraelska vojska je z zračnim napadom na položaje sirske vojske odgovorila na štiri rakete, ki so bile iz Sirije izstreljene na Golansko planoto. Za napad se je odločila navzlic dejstvu, da ni znano, komu se dejansko maščuje oziroma koga disciplinira. Izraelske obrambne sile so za napad sprva obtožile palestinski Islamski džihad. Ko je ta napad zanikal, so zatrdile, da za napadom stoji režim sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Ker brez vpleta velikega sovražnika, Irana, ne gre, so v isti sapi omenili tudi sum, da je bil prvotni napad načrtovan s strani palestinskega oddelka specialnega oddelka iranske revolucionarne garde.

Ostajamo v Izraelu. Tamkajšnje vrhovno sodišče je začasno prekinilo pripor pripadnika Islamskega džihada, Mohameda Alaana. Odločitev je bila sprejeta na podlagi njegovega slabega zdravstvenega stanja. Alaan je namreč utrpel možganske poškodbe, ki so posledica 66-dnevne gladovne stavke, s katero je želel doseči izpustitev iz pripora, v katerem se je znašel novembra lani. Ali bo Alaan v primeru, da si opomore, moral nazaj v pripor, še ni znano.  

Naprej k izkoriščanju, ki se odvija v bližnjevzhodni regiji. Tanzanijska vlada je prepovedala delovanje približno četrtine agencij za posredovanje delavcev zaradi trditev o izkoriščanju predvsem mladih fantov in deklet, ki se na delo podajajo v države Bližnjega vzhoda. Po navedbah predstavnika vlade so ti pogosto tarča spolnega nasilja ali pa so primorani delati kot hišni pomočniki in natakarji oziroma jih prisilno zaposlijo v tovarnah, rudnikih in na kmetijah, kjer delajo v zelo slabih razmerah. Prav tako je znano, da jim agencije pred odhodom izdajo račun za potne stroške, delavci pa niti ne vedo, kakšno službo bodo opravljali v državi, kamor se odpravljajo.

Tanzanija se je za zaprtje teh agencij odločila po lanskoletnem ameriškem poročilu na temo trgovine z ljudmi, v katerem je bila država obtožena, da ne naredi dovolj za prepričitev preprodaje delavcev.

Nadaljujemo s tako imenovano vojno proti drogam, v katero je odločneje vstopil Peru. Perujski parlament je namreč sprejel zakon, ki dovoljuje vojnemu letalstvu sestrelitev letal, za katere je dokazano ali pa obstaja utemeljeni sum, da tihotapijo z zakonom prepovedane opojne substance. Takšna taktika totalne vojne proti drogam je bila v Peruju že v veljavi v devedesetih letih prejšnega stoletja in je bila vpeljana pod botrstvom Združenih držav Amerike, ampak je bila ukinjena leta 2001 zaradi sestrelitve letala, ki je prevažalo ameriške misionarje. Vojno letalstvo se je za izvrševanje zadane naloge že temeljito pripravilo in namestilo modernejši radar na jugovzhodu države ob meji z Bolivijo. Iz sosednje Bolivije po trditvah Lime namreč prihaja velika večina od med 600 do 1000 tihotapskih letal, ki letno nezakonito vstopajo v perujski zračni prostor.

Idrijski župan Bojan Sever bo vložil ustavno pritožbo proti pravilniku o izpitnih centrih za opravljanje vozniških izpitov zaradi katere so Idrija in drugi manjši kraji ob lastne izpitne centre. Sever nam poda razloge za potezo:

Izjava

Off sta pripravila vajenka Katja in Dejan.