Teden dni po zaprisegi predsednika Lule da Silve  so podporniki njegovega protikandidata na lanskih volitvah Jaira Bolsonara vdrli v stavbe kongresa in ustavnega sodišča ter v predsedniško palačo. Za razliko od vdora v washingtonski Kapitol 6. januarja 2021 so bile tokrat stavbe prazne. Policija je približno dve uri po vdoru sporočila, da je prevzela nadzor nad državnimi stavbami. Po ocenah lokalnih medijev je v incidentu sodelovalo okoli tri tisoč ljudi, okoli dvesto jih je bilo aretiranih. »Bolsonariste« so do kongresa pospremili avtomobili vojaške policije, protiizgredna policija pa je posredovala šele po dveh urah. Bolsonarovi privrženci so tako po mestu lahko nemoteno opravili 8-kilometrski pohod, razbijali okna, umetnine in pohištvo v državnih institucijah. Vrhovni sodnik Alexandre de Moraes je zato s položaja za 90 dni suspendiral guvernerja Brasilie in znanega Bolsonarovega privrženca Ibaneisa Rocho. Ta se je za pozno ukrepanje sicer opravičil. Bolsonarovi privrženci zanikajo rezultate volitev, nekateri med njimi pa zahtevajo tudi vojaško intervencijo. Lula je vdor označil kot nesprejemljivo dejanje vandalov in fašističnih fanatikov ter razglasil zvezno varnostno intervencijo v glavnem mestu, ki bo trajala do konca meseca. Poraženi Bolsonaro je sicer še vedno na Floridi, kamor je odpotoval tik pred iztekom mandata, vpletenost v napad pa je zanikal. 

V Tel Avivu je 20 tisoč demonstrantov protestiralo proti vladi Benjamina Netanjahuja. Protestirali so proti zakonodajnim spremembam, ki jih napoveduje nova vlada. Med njimi je denimo omejitev moči vrhovnega sodišča. Vlada napoveduje tudi širitev nezakonitih naselij na okupiranih ozemljih Palestine. Protestniki trdijo, da bo zmanjšanje vpliva vrhovnega sodišča pripeljalo do povečane agresije do Palestincev, LGBT skupnosti in drugih manjšin. Protest so organizirali levičarski in palestinski člani izraelskega državnega zbora. Generalni direktor izraelske policije je medtem policijskim poveljnikom ukazal, naj uveljavijo prepoved nošenja palestinskih zastav na javnih mestih. K temu je vodstvo policije pozval minister za državno varnost Itamar Ben-Gvir. Izraelska policija že ima pooblastila za izdajanje prepovedi nošenja zastav v primerih, ko policisti ocenijo, da ima zastava potencial za povzročitev motnje miru. Ker pa je bila doslej presoja o tem prepuščena lokalnim policijskim poveljnikom, je pri prepovedih prihajalo do razlik. Med protesti v Jeruzalemu tako policija običajno prepove nošnjo palestinskih zastav, med protesti v Tel Avivu pa ne. Minister je od policije že prejšnji teden zahteval, naj palestinske zastave prepove tudi na shodu ob izpustitvi palestinskega zapornika Karima Junisa, ki je odslužil 40–letno zaporno kazen. Vendar ministra policija takrat ni upoštevala.

V petnajsto gre rado. Tako velja vsaj za republikanske predstavnike v spodnjem domu ameriškega kongresa, ki so izvolili predsednika spodnjega doma Kevina McCarthyja. Čeprav je na novembrskih vmesnih volitvah republikanska stranka v spodnjem domu prevzela večino, se njihovi predstavniki niso uspeli poenotiti glede kandidata za vodenje doma. Manjša skupina skrajnih desničarjev, združenih v Zboru za svobodo, je nasprotovala McCarthyju. Nazadnje jim je McCarthy obljubil večji vpliv v kongresnih odborih in pri odločanju o zakonskih predlogih, ki se uvrstijo na glasovanje. Poleg tega je privolil v nižjo proračunsko porabo in v lažji postopek njegove zamenjave, ki jo tako lahko sproži že en sam predstavnik. Po izvolitvi predsednika spodnjega doma kongresa se je ta lahko tudi uradno konstituiral.

Natova misija na Kosovu, krajše Kfor, je zavrnila zahtevo Srbije po namestitvi do tisoč vojakov na območje severnega Kosova. To je sporočil srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je dejal, da so odločitev pri Natovi misiji utemeljili s tem, da ni potrebe po prisotnosti srbskih sil, saj Kfor opravlja zadostno vlogo. Zavrnitev zahteve je po Vučićevih besedah pričakovana. Zahtevo je Vučić za zganjanje političnega šova vložil ob protestih in barikadah Srbov na severu Kosova, ki so sledili začetku uvajanja kosovskih registrskih tablic za vozila s srbskimi registracijami. Cestne barikade so medtem že odstranili, a incidenti se na severu Kosova nadaljujejo. V petek sta bili v streljanju na severu države poškodovani dve osebi, vendar o incidentu, ki ga za politično obračunavanje izkoričajo tako srbske kot kosovske oblasti, ni zanesljivih informacij.

Sodišče v Pragi je nekdanjega češkega premiera Andreja Babiša oprostilo zlorabe sredstev Evropske unije. Babiš je kandidat na čeških predsedniških volitvah, katerih prvi krog bo v petek in soboto. Sodnik Jan Šott je odločitev utemeljil s tem, da tožilec ni uspel dokazati, da sta Babiš ali njegov direktor kaznivo dejanje storila. Babiša je državni tožilec obtožil prikrivanja lastništva v svojem podjetju, s čimer naj bi storil goljufijo pri pridobivanju subvencij Unije za svoje turistično podjetje Štorkljino gnezdo. To je namreč izločil iz svojega holdinga Agrofert, da bi podjetje tako lahko financiral z evropskimi sredstvi, ki so sicer namenjena zgolj majhnim in srednje velikim podjetjem. Obtožbo je Babiš označil za politični pregon. V javnomnenjskih anketah pred predsedniškimi volitvami je favorit, v prvem krogu se mu obeta 30-odstotna podpora. 

Po dvajsetletni zaporni kazni je bila v petek iz teksaškega zapora izpuščena Ana Montes, ki je vohunila za Kubo. Kot nekdanja vodja ameriške obrambne obveščevalne agencije DIA je bila Montes ena najvišje pozicioniranih uslužbencev obveščevalnih agencij v Združenih državah Amerike. Za DIO je Montes začela delati leta 1985, ukvarjala pa se je z analiziranjem Kube. Nekdanja agentka je priznala, da je iz moralne dolžnosti predajala določene tajne informacije Kubi. Ob tem je severnoameriško politiko do Kube označila kot kruto in nepošteno in državo obtožila vsiljevanja vrednot in političnega sistema. Kljub odsluženi zaporni kazni bo Montes še pet let pod stalnim policijskim nadzorom. 

Na današnji izredni seji državnega zbora so se poslanci seznanili z odstopom dveh ministrov. Po referendumskem sprejemu zakona o vladi sta odstopni izjavi namreč podala dosedanja ministra za izobraževanje Igor Papič in za infrastrukturo Bojan Kumer. Kot novi poslanec je bil potrjen Andrej Kosi, ki je nadomestil dosedanjega poslanca SDS Janeza Magyarja. Ta je svoje poslansko mesto zapustil, ker je bil izvoljen za župana v občini Lendava. Premier Robert Golob je takoj po seji vložil tudi listo kandidatov za ministrske položaje na treh novih ministrstvih, ki jih je prinesel na referendumu potrjen zakon o vladi. Ker so zaradi reorganizacije ministrstva štirim sedanjim ministrom potekli mandati, se bodo morali tudi ti ponovno predstaviti državnemu zboru.

OFF je pripravila vajenka Neva, mentoriral je Blaž.

Slika: Wikimedia, John Englart (Takver), creative commons