OFF pariških šok granat
Vojaška vlada Malija je po državni televiziji sporočila, da so enote v mestu Kidal na severu države »utrdile svoje položaje« ob »podpori ruskih partnerjev«. Pred tem je separatistična Azavadska osvobodilna fronta oziroma FLA napovedala svoj umik iz mesta, in sicer zaradi »nesorazmerne uporabe zračnih zmogljivosti ruskih plačancev iz enote Afriški korpus«. FLA je Kidal zavzela aprila letos med skupno ofenzivo s skupino Džamat Nusrat Al Islam Val Muslimin, regionalno podružnico Al Kaide. V začetku ofenzive sta uporniški skupini ubili malijskega obrambnega ministra. Vojska je oblast v državi prevzela z državnim udarom leta 2020, leto kasneje pa je položaj predsednika s še enim udarom neposredno prevzel general Assimi Goïta.
Predsednik sudanskega prehodnega vojaškega sveta in vodja sudanske vojske Abdel Fatah Al Burhan je oznanil, da izključuje kakršnokoli mirno pot za končanje vojne s Silami za hitro posredovanje oziroma RSF, ter napovedal ponovno zavzetje celotnega Sudana. Burhanova zaveza sledi včerajšnjemu napadu RSF v zvezni državi Zahodni Kordofan, v kateri je paravojaška skupina ubila deset ljudi. RSF nadzirajo celotno zvezno državo Darfur na zahodu države, večje dele Zahodnega Kordofana in območja v zveznih državah Modri Nil, Južni ter Severni Kordofan. V Darfurju so RSF svojo oblast utrdile z genocidom v zvezni prestolnici El Fašer, kjer so vojaki RSF v nekaj dneh ubili do 68 tisoč ljudi. Sudanska vojska je v vojni z RSF od aprila 2023, ko je nekdanjo paravojaško zaveznico neuspešno skušala integrirati v svoje vrste.
Selimo se v Južni Sudan, od koder Svetovni program za hrano poroča o oboroženem napadu na humanitarni konvoj in ropu čez 160 ton humanitarne pomoči, ki so jo ukradli še neidentificirani posamezniki. Konvoj so prestregli v mestu Mogok v osrednjem delu države. Ob tem so v začetku tedna humanitarni konvoj iste organizacije v sudanski zvezni državi Južni Kordofan napadle RSF in v dronskem napadu ubile humanitarnega delavca.
Po podatkih Svetovnega programa za hrano bo v tem mesecu čez milijon ljudi v Južnem Sudanu – večinoma beguncev iz Sudana – izgubilo dostop do humanitarne prehranske podpore, če jim ne bodo zagotovljena dodatna sredstva. Organizacija je sporočila, da ji trenutno primanjkuje več kot 370 milijonov evrov financiranja. V Malakalu, enem ključnih logističnih središč agencije v zvezni državi Zgornji Nil, so zaloge hrane z 10 tisoč ton v enakem obdobju lani padle na manj kot 300 ton letos. Poleg sudanskih beguncev so tveganju lakote izpostavljeni tudi prebivalci Južnega Sudana, saj je vojna med sudanskimi paravojaškimi silami in sudansko vojsko otežila trgovino med državama in povzročila dvig cen v Južnem Sudanu. Začasni komisar južnosudanskega okrožja Juba Kalisto Lado je v ponedeljek napovedal prepoved maloprodajne dejavnosti za tuje državljane. Lado je zatrdil, da so tuji državljani v regiji sicer dobrodošli, a da morajo zaradi gospodarske krize v državi sektor rezervirati za lokalno prebivalstvo.
Francoski notranji minister Laurent Nuñez je sporočil, da bodo šok granate začasno umaknili iz uporabe na protestih, potem ko je v ponedeljek z granato policija 15-letniku odstrelila roko. Nuñez je v isti sapi dejal, da začasna ustavitev velja za proteste srednješolcev in »le toliko časa, da ugotovimo, kaj se je zgodilo«. Prejšnji teden je policija sicer napadla tudi 14-letnika. Policist mu je v glavo vrgel granato s solzilcem, zaradi česar je dijak izgubil večino zob, poleg tega pa je potreboval operacijo zaradi hudega zloma spodnje čeljusti. Tožilstvo v pariškem okraju Pontoise je sporočilo, da je policist uporabil nesorazmerno silo kot odziv na ravnanje 14-letnika. Policistu tožilstvo ni odredilo pripora, namesto tega so mu odredili sodni nadzor in začasno prepoved opravljanja policijskega dela. Policija je od začetka protestov uvedla 18 notranjih preiskav zaradi očitkov o neprimernem ravnanju. Protesti so se začeli konec septembra, ko so dijaki blokirali vhode več sto srednjih šol zaradi nezadovoljstva z dotrajanimi prostori in pomanjkanjem učiteljev. Čeprav se je večina šol prejšnjo sredo znova odprla, jih je več kot petsto ostalo vsaj delno zaprtih, saj so dijaki vhode blokirali s kupi smetnjakov. Dijakom so se na včerajšnjih protestih v več mestih, med drugim v Parizu, Marseillu, Nantesu in Lyonu, pridružili tudi študentje, učitelji in starši dijakov. Policija je naštela skupno 250 tisoč ljudi, organizatorji pa trdijo, da jih je bilo več kot 400 tisoč. Policija je med dijaškimi protesti doslej skupno aretirala več kot šest tisoč petsto ljudi.
Finska nadzorna agencija za okolje je družbi Tuike Finland, ki zastopa Google, naložila takojšnjo ustavitev del v občinah Muhos, Vaala, Kajaani in Hamina, kjer je Google začel graditi podatkovne centre. Tuike Finland mora gradnjo zaustaviti najkasneje do 23. oktobra in nato čakati, da agencija preuči tveganje, ki jo gradnja predstavlja za okolje. Agencija trenutno preiskuje, ali je podjetje Tuike Finland v krajih Muhos in Kajaani posekalo gozd na več sto hektarjih površine brez predpisane presoje vplivov na okolje. Finsko združenje za varstvo okolja sicer trdi, da je družba posekala več kot 300 hektarjev gozda, tudi na zavarovanih naravnih območjih. Google je septembra napovedal 13 milijard evrov vredno naložbo v digitalno infrastrukturo na Finskem v naslednjih dveh letih, kar je največja investicija za razvoj umetne inteligence v Evropi doslej.
Srbska napredna stranka Aleksandra Vučića je v Valjevu organizirala shod v podporo stranki, študentje v blokadi pa so organizirali protiprotest. Ko so študentje pred protestom na mestnem trgu skušali postaviti stojnico, je do njih pristopil občinski inšpektor in zahteval odstranitev stojnice, čeprav študentje te sploh še niso v celoti postavili. Študente, ki so imeli dovoljenje za razdeljevanje promocijskega gradiva Študentske liste, ki kandidira na prihajajočih parlamentarnih volitvah, je policija pozvala k umiku s trga in preverjala njihove dokumente. Študent Vuk Vasiljević je za N1 povedal, da ga je policijski inšpektor prijel za roko in mu poskušal odvzeti telefon.
Svet Banke Slovenije je sprejel predlog dviga minimalne kreditne sposobnosti – zneska, ki mora posojilojemalcu mesečno ostati na računu po odplačanju obrokov kredita – s 745 na 840 evrov. Predlog je svet ob tem dal v javno razpravo, končno odločitev pa bo svet banke sprejel do konca leta. Če bo predlog sprejet, bo dvig minimalne kreditne sposobnosti v veljavo stopil s prvim januarjem prihodnjega leta. V banki ob tem trdijo, da bo imel »dvig zneska ob rasti dohodkov in možnosti prilagoditev višine in ročnosti posojil razmeroma majhen vpliv na število novo odobrenih stanovanjskih in potrošniških posojil.«
Parlamentarni odbor za kulturo je obravnaval predlog sprememb proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028 in ugotovil, da bo imelo kulturno ministrstvo prihodnje leto na voljo 321 milijonov evrov. Leto kasneje je predvideno 3,4-odstotno zmanjšanje financiranja na skupno 310 milijonov evrov. Glede na predlog rebalansa proračuna za letos bo imelo kulturno ministrstvo leta 2027 za 8,4 odstotka več sredstev oziroma 7,7 odstotka več glede na prej sprejeti proračun za prihodnje leto.
Dodaj komentar
Komentiraj