V tajvanskem parlamentu so med razpravo o referendumu glede spornega dokončanja gradnje nove jedrske elektrarne namesto besed padale kar pesti. Politiki so si izmenjali nekaj udarcev, se polivali z vodo in se pomerili celo v rokoborbi na tleh parlamentarne dvorane. Že skoraj dokončana nuklearka stoji v bližini prestolnice Taipei, njena gradnja pa je bila začasno prekinjena zaradi nuklearne nesreče v Fukušimi. Opozicija se za prekinitev gradnje zavzema iz varnostnih razlogov, saj otok leži na potresno aktivnem območju, vladajoča stranka Kuomintang pa na drugi strani opozarja, da je dokončanje že četrte nuklearke v državi nujno za zagotavljanje zadostne količine energije.

Od pretepov v parlamentu pa se selimo med pretepe pod najvišjo goro sveta. Zaradi lanskega pretepa med skupino evropskih alpinistov in šerpami se je nepalska vlada odločila, da bo v bazni tabor pod Mount Everestom namestila posebno ekipo uradnikov, ki naj bi nadzorovala območje, pomagala odpravam, koordinirala reševanja in varovala okolje. Novoustanovljena ekipa se bo ukvarjala tudi z izdajo dovoljenj za podiranje rekordov na gori. V zadnjih letih se je namreč povečalo število ljudi, ki želijo postaviti kakšnen nov in bizaren mejnik – na primer stanje na glavi ali pa slačenje na vrhu Mount Everesta. Vlada meni, da določeni rekordi ne spoštujejo gore in jih bodo zato strožje nadzorovali.

Odhajajoči iranski predsednik Mahmoud Ahmadinedžad je v svojem zadnjem nagovoru javnosti v funkciji predsednika napovedal, da se približuje uničujča nevihta, ki bo izkoreninila Izrael. Dodal je še, da za Izrael v regiji ni prostora. Govor je sicer potekal v sklopu praznika, ki poteka na zadnji petek ramadana, Irančani pa na ta dan od leta 1979 dalje izkazujejo svojo solidarnost s palestinskim ljudstvom ter izražajo nasprotovanje sionizmu in judovski okupaciji Jeruzalema. Letos je več tisoč ljudi na shodih po vsej državi tako ponovno vzklikalo "Smrt Izraelu!" ter "Smrt Ameriki!"

Avstralsko rudarsko podjetje OM Manganese je bilo spoznano za krivo skrunitve svetega kraja aboriginov pri Boot Creeku na severu države. Podjetje bo moralo plačati približno 130 tisoč ameriških dolarjev kazni, gre pa za prvo tovrstno obsodbo v državi. Z njo je želelo sodišče predvsem zaščititi eno najstarejših živečih kultur na svetu. Podjetje je z miniranjem na tem območju sprožilo zemeljski plaz, ki je opustošil skoraj polovico svetega kraja. Lokalni aborigini so dejali, da je uničenje svetega kraja za vedno ranilo njihov odnos z zemljo, izvršni direktor podjetja pa se je aboriginom po izreku kazni tudi osebno opravičil.

Končala se je preiskava rudarske nesreče v rudniku zlata in bakra San Jose v Čilu iz leta 2010, v kateri so po več tednih uspešno rešili 33 rudarjev. Preiskava se je zaključila brez uradne obtožbe, saj tožilci niso našli nobenih dokazov o kazenski odgovornosti lastnikov rudnika. Rudarji, ki so bili pod zemljo ujeti skoraj 70 dni, so nad odločitvijo tožilstva ogorčeni, saj menijo, da je neverjetno, da za nesrečo takšnih razsežnosti ni odgovoren nihče. Z rudarji se strinja tudi nekdanji minister za rudarstvo Laurence Gouldborne, ki je bil sicer tudi odgovoren za reševalno akcijo. Med drugim je pojasnil, da so pristojni organi od lastnikov zahtevali izgradnjo zasilnega izhoda že pred nesrečo, ti pa tega niso storili.

Združene države Amerike bodo v nedeljo iz previdnosti zaprle nekaj svojih veleposlaništev. Nekatera bodo morda zaprta tudi več kot en dan, vse pa bo odvisno od izidov varnostnih analiz, ki jih bodo izvedli, je sporočila tiskovna predstavnica State Departmenta Marie Harf. Ni še znano, za katera veleposlaništva gre, neuradno pa se omenjajo poslopja v Izraelu, Jordaniji, Libiji, Jemnu, Afganistanu in še nekaterih drugih državah. Ukrep naj bi bil povezan z ameriškimi obveščevalnimi podatki o zaroti Al Kaide proti diplomatskim predstavništvom v muslimanskih deželah. Združene države so še posebej pozorne na varnost na veleposlaništvih po lanskem napadu na ameriški konzulat v Bengaziju 11. septembra, v katerem so umrli štirje Američani, med njimi tudi tamkajšnji veleposlanik.

Ostajamo v Združenih državah, ki so izrazile izjemno razočaranje nad včerajšnjo odločitvijo Moskve, da Edwardu Snowdnu odobri prošnjo za azil. V Washingtonu so med drugim tudi namignili, da bodo ponovno preučili napovedano dvostransko srečanje med predsednikoma Barackom Obamo in Vladimirjem Putinom, ki je bilo predvideno pred septembrskim srečanjem skupine držav G20. V zraku visi tudi srečanje med ameriškim državnim sekretarjem in obrambnim ministrom z ruskima kolegoma, ki naj bi potekalo prihodnji teden. Ameriško-ruski odnosi naj bi bili na najnižji točki v zadnjih letih, nekateri ameriški politiki pa so že začeli s precej radikalnimi pozivi k bojkotu zimskih olimpijskih iger, ki jih bo gostilo rusko mesto Soči.

Nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi je bil zaradi davčne utaje svojega podjetja Mediaset pravnomočno obsojen na štiri leta zapora, od tega tri leta pogojno, poleg tega pa mu je za pet let prepovedano tudi opravljanje javnih funkcij. Kljub temu pa mu kazni ne bo treba prestajati v zaporniški celici, saj jo bo lahko prestajal v hišnem priporu ali pa jo odslužil z družbenokoristnim delom. Berlusconi se je na odločitev sodišča odzval z jeznim govorom na svoji televiziji, v katerem je dejal, da je žrtev sodnega pregona, ki mu v svetu ni para.

Za konec pa še skok med primorske breskve. V Vipavski dolini se bo v kraju Prvačina danes pričel 13. praznik breskev. Več o dogajanju nam bo povedal organizator in predsednik Turističnega društva Prvačina Tomaž Pavlica:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Pridelovalci breskev v Vipavski dolini se sicer letos soočajo s kar nekaj težavami, še posebej z nizkimi odkupnimi cenami breskev. Na vprašanje, ali bodo na prazniku breskev opozorili tudi na to problematiko, odgovarja Pavlica:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.