Madžarska vlada je za skupno dobre štiri milijarde evrov odkupila budimpeško letališče. Odkup letališča je potekal v sodelovanju s francoskim investicijskim podjetjem Vinci. Ta je postal lastnik petinskega deleža letališča, po koncesijski pogodbi pa bo z njim upravljal do leta 2080. Doslej si je letališče večinsko lastila nemška družba AviAlliance, ki je imela v lasti dobrih 55 odstotkov. Singapurska družba Malton je obvladovala 23 odstotkov delnic, kanadska družba iz Quebeca pa 22 odstotkov. Letališče so postopno privatizirali od leta 2005, zdaj pa bo torej vsaj formalno spet v večinski državni lasti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nagovoril francoski parlament ter se zahvalil za obljubljeno dobavo reaktivnih bojnih letal Mirage. Francoski predsednik Emmanuel Macron je Zelenskemu obljubil, da bo Francija v naslednjih šestih mesecih Ukrajini dobavila bojna letala ter začela z usposabljanjem 4500 ukrajinskih vojakov.

V vasi Wad Al Noura v sudanski provinci Gezira so paravojaške Sile za hitro posredovanje, znane kot RSF, pobile najmanj 100 ljudi. Odporniški odbor v Wad Madaniju je obtožil RSF, da je proti civilistom uporabil težko topništvo, ropal ter otroke in ženske pregnal v bližnje mesto Al Managil. Decembra je RSF prevzel nadzor nad prestolnico province Wad Madani in s tem državno vojsko odrezal od zahodnega dela Sudana. Odtlej RSF pustoši po mestih in vaseh Gezire, ki je žitnica države. V južnejši del Sudana so sile premaknile težišče državljanske vojne, državljanska vojna v prestolnici Kartum je v pat položaju. Zaradi vojne je razseljenih več kot osem milijonov Sudancev. Vojno je pred dobrim letom dni zanetil spor za oblast med poveljnikom sudanske vojske Abdelom Fatahom Al Burhanom in poveljnikom enot RSF Mohamedom Hamdanom Dagalom. Poveljnik vojske vodi vladajočo vojaško hunto in si je hotel podrediti tudi RSF, a se je Dagalo uprl. Sile RSF oziroma milice, iz katerih so nastale, so pred dvema desetletjema v Darfurju zagrešile genocid nad lokalnim prebivalstvom.

Sindikat delavcev podjetja Samsung v Južni Koreji je prvič v zgodovini podjetja organiziral stavko. Nacionalni sindikat Samsunga, ki ima 28 tisoč članov, torej več kot petino zaposlenih v podjetju, je sporočil, da je zahteva enodnevne stavke povišanje plač. Samsung je dolga leta prepovedoval sindikalno organiziranje delavstva, a je postopoma začel popuščati leta 2020.

Ministrstvo za zunanje zadeve pod vodstvom Tanje Fajon je sporočilo, da bodo slovenski državljani v Bosni in Hercegovini v nedeljo na evropskih volitvah lahko glasovali na veleposlaništvu v Sarajevu. Čeprav vlada Bosne in Hercegovine ni izdala soglasja za volitve na veleposlaništvih, ker so ga blokirali ministri iz Republike Srbske, so se vlade Romunije, Poljske in Slovenije odločile, da bodo glasovanje kljub temu omogočile. Srbski predstavniki v bosansko-hercegovski vladi izvedbi volitev za državljane treh držav nasprotujejo zaradi podpore resoluciji Združenih narodov o genocidu v Srebrenici.

Vlada je potrdila izhodišča za zakon o sistemskem financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj. Premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta obljubila, da bodo v naslednjih 10 letih za financiranje gradnje namenili 100 milijonov evrov letno. Proračunski vir za financiranje bo zagotovljen od prihodnjega leta, obljubljajo. Osnovni namen novega zakona pojasni minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.

Izjava

100 milijonov evrov na leto bo država po besedah Maljevca dala predvsem republiškemu stanovanjskemu skladu, ta pa bo nato nudil posojila občinskim skladom.

Izjava

Izhodišča za zakon predvidevajo preoblikovanje metodologije na področju najemnin: namesto po neprofitnih najemninah bodo javna stanovanja na voljo po stroškovnih, ki so višje. Spremenil se bo tudi sistem subvencioniranja. Država bo po novem krila subvencije najemnin v vseh oblikah javnih najemnih stanovanj, medtem ko bodo občinski skladi zadolženi za kritje subvencij v tržnem najemu. Vlada je poleg tega sprejela odločitev, da bo letos republiški sklad dokapitalizirala s 25 milijoni evrov in pol, tako kot lani.

Izjava

Holding Slovenske elektrarne, krajše HSE, je predstavil projekt za izgradnjo plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru v Šoštanju. Zaključek postopka prostorskega načrtovanja projekta je predviden do 29. junija. V tem času so možne pritožbe in povpraševanja o podrobnostih projekta. Plavajoča elektrarna bo v primeru optimalnega delovanja proizvedla 140 gigavatnih ur električne energije na leto. To ustreza približno enemu odstotku vse letne porabe elektrike v Sloveniji. Po navedbah HSE je postavitev sončnih celic na jezeru del zelenega prehoda in prestrukturiranja savinjsko-šaleške regije. Postavitev sončnih celic na Družmirskem in Velenjskem jezeru je vlada lani predvidela v zakonu o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije.