Zadnje dogajanje v Jeruzalemu nakazuje k temu, da se spletno omrežje Facebook pristransko vmešava v izraelsko-palestinski konflikt. V prejšnjem tednu je administracija socialnega omrežja Facebook onemogočila 7 osebnih računov urednikov spletnih portalov Shehab News Agency in Quds News Network. Omenjeni medijski platformi dnevno poročata o dogajanju na okupiranem palestinskem območju in beležita večmilijonsko podporo na spletnem omrežju Facebook. Ukinitev osebnih računov urednikov v prejšnjem tednu ni osamljen primer. V preteklem letu sta bila portala s strani Facebooka cenzurirana že trikrat, pri čemer administracija socialnega omrežja ni v nobenem primeru ponujala pojasnitve. Glede na dogajanje v preteklem tednu je Facebook podal komentar, da se zavzemajo za varnost uporabnikov, pri čemer so razvili določene skupnostne standarde, ki onemogočajo kakršnokoli promocijo terorizma na socialnem omrežju Facebook.

Mednarodno kazensko sodišče je na devet let zapora obsodilo Ahmada al-Faqija al-Mahdija, pripadnika malijske islamistične skupine Ansar Dine. Al-Mahdi je bil obsojen zaradi koordinacije uničevanja srednjeveških templjev v mestu Timbuktu leta 2012. Timbuktu je bilo nekdaj izobraževalno in versko središče ter kot pomembna postojanka na čezsaharski trgovini z zlatom tudi eno najbogatejših mest v zahodni Afriki. Iz tega obdobja so poleg templjev ohranjeni tudi mnogi verski in posvetni zapisi, mestno dediščino pa so islamisti v času svoje vladavine v mestu leta 2012 razglasili za heretično in jo sistematično uničevali. Primer proti al-Mahdiju je prvi, v katerem je Mednarodno kazensko sodišče obravnavalo uničevanje kulturne dediščine kot vojni zločin.

Evropska unija je začela s programom debetnih kartic, s katerimi bo najranljivejšim beguncem, bivajočim v Turčiji, omogočila dostop do finančne pomoči. Gre za del paketa treh milijard evrov, ki so jih evropski voditelji obljubili Turčiji za zadržanje bežečih s svoje državi. Unija bo za projekt debetnih kartic namenila 348 milijonov evrov, med 3 milijone v Turčiji živečih beguncev sirske vojne pa bo v naslednje pol leta razdelila milijon kartic. Do kartic naj bi bili po ustreznem birokratskem preverjanju upravičeni najranljivejši, ki jim bo mesečno na kartico naložen znesek 100 turških lir oziroma slabih 30 evrov. Pridobitev kartice naj ne bi bila omejena zgolj na begunce sirskega državljanstva.

V Nemčijo. V mestu Dresden sta včeraj zvečer odjeknili dve eksploziji, ena pred mošejo in druga pred Mednarodnim kongresnim centrom. Po poročilih naj bi šlo za bombi amaterske izdelave, katerih eksplozija je povzročila zgolj materialno škodo na objektih. Za dogodek sicer ni še nihče prevzel odgovornosti, po domnevanjih policije pa gre za ksenofobni izpad v mestu, kjer so še nedavno tega potekali največji protesti nacionalističnega gibanja Pegida.

Nadaljujemo v Španiji. Proti nekdanji glavi Mednarodnega denarnega sklada Rodrigu Rati in 64-im drugim bankirjem se je začel sodni postopek zaradi zlorabe službenih bančnih kartic španske banke Bankia. Po navedbah tožilcev naj bi obtoženci za zasebne namene porabili 12 milijonov evrov za luksuzne storitve in blago. Rato, član do nedavnega vladajoče desnosredinske Ljudske stranke, nekdanji gospodarski minster in predsednik Bankie, obtožbe tožilstva zanika. Slednje zanj zahteva plačilo 2,7 milijonov evrov globe ter 4 in pol leta zaporne kazni. Prav tako se z malce hujšo obtožnico sooča Miguel Blesa, nekdanji predsednik banke Caja Madrid, ki se je zaradi finančnih težav s šestimi drugimi bankami leta 2011 združila v že omenjeno Bankio. Njegova banka je začela s sistemom zlorab neuradnih službenih kartic prakso, ki jo je v Bankii nadaljeval Rato.

Mednarodno Stalno arbitražno sodišče nastanjeno v Haagu je potrdilo zahtevi za sodelovanje pri razrešitvi spora med Vzhodnim Timorjem in Avstralijo glede določitve meje v Timorskem morju. Med državama klasična morska meja ne velja, po dogovoru iz leta 2002 pa si državi  delita prihodke iz prodaje energentov, ki se nahajajo na dnu morja, kjer meja ni določena. Sklenjeni dogovor sicer velja v prednost Timorju in deli prihodke v razmerju 9 proti 1. Povod za timorsko zahtevo po jasni določitvi meje je bilo razkritje, da je avstralska tajna varnostna služba prisluškovala timorski delegaciji na pogajanjih z Avstralijo leta 2006, na kar je Timor odgovoril z razdrtjem takrat izpogajane pogodbe. Ta je namreč določala 50-letni moratorij glede pogajanj o dotični morski meji.

Predstavniki Vzhodnega Timorja, ki je ponovno pridobil status neodvisne države leta 2002, so odločitev arbitražnega sodišča pozdravili, reševanje spora s pomočjo arbitražnega sodišča je navkljub negodovanju potrdila tudi Avstralija. Vrednost energentov pod Timorskim morjem je ocenjena na dobrih 35 milijard evrov.

V Italiji so določili datum referenduma, ki se veže na spremembo ustave. Ta bo potekal 4. decembra. Premier Matteo Renzi je v primeru neuspeha obljubil svoj odstop. Reforma bi vodila v močan rez števila senatorjev v parlamentu. Število senatorjev bi se zmanjšalo za okvirni dve tretjini, pri čemer bi bil novi senat pristojen za sprejemanje manjšega obsega zakonov, reforma pa omejuje še nekatere druge pristojnosti Senata. Ustavna reforma poleg tega predvideva tudi spremembo postopka izvolitve predsednika države, ki bi bil izvoljen tajno v parlamentu pod pogojem dvotretjinske večine.

Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International je izdala poročilo, ki opozarja na zlorabe pravic prosilcev za azil na Madžarskem. Poročilo opozarja na kršenje osnovnih človeških pravic, namerno odvračanje prosilcev za azil od Madžarske in prisilno vračanje beguncev nazaj v Srbijo. Več o tem pove Stefan Simanowitz iz Amnesty International Madžarska.

izjava

V Sloveniji vlada načrtuje spremembe, ki bi dodatno omejile pravice prosilcev za azil. Kakšna je situacija s postopnim omejevanjem pravic beguncev na Madžarskem, pojasni Stefan Simanowitz.

izjava

Mestna občina Ljubljana in Javno podjetje Žale sta danes na tiskovni konferenci izrazila nasprotovanje spremembi zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti. Ta namreč po novem pogrebno dejavnost definira kot tržno, medtem ko oskrba pokopališč ostaja v pristojnosti občin. Župan Mestne občine Ljubljana je med drugim napovedal vložitev prošnje za ustavno presojo zakona. Več pojasni direktor Javnega podjetja Žale Robert Martinčič.

izjava

OFF sta pripravila jošt in vajenec Žiga.