Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine pod vodstvom Fahrudina Radončića je sestavilo seznam skoraj deset tisočih ilegalnih migrantov, ki jih želi deportirati. Minister je v obrazložitvi dejal, da število migrantov v Bosni in Hercegovini predstavlja tako varnostni kot ekonomski problem, saj se Bosna in Hercegovina že tako sooča z visoko stopnjo brezposelnosti. Za kritje stroškov deportacije je zaprosil izvorne države, prav tako pa bi stroške letov kril iz sredstev, ki jih je Evropska unija namenila za zadrževanje migrantov v državi. Trenutno bodo v prvi fazi poskušali ugotoviti, kdo od pribeglih se želi vrniti prostovoljno, v drugi fazi pa bi začeli z identifikacijo migrantov. Obenem bi migrante, ki ne bodo zagotovili osebnega dokumenta, namesto v taborišče namestili v zapor do razkritja identitete ali do izteka petih let. Podobno počne tudi slovenska vlada, ki je sistematično kratila pravico do azilnega postopka ter migrante vračala na Hrvaško.

Vojno "premirje" v Jemnu, ki ga je enostransko razglasila agresorska vojaška koalicija pod vodstvom Saudove Arabije, je z začetkom muslimanskega svetega meseca ramazana prekinjeno. Zadnji mirovni pritisk v Jemnu je spodbudil sekretar Združenih narodov António Guterres, ki je zaradi preteče epidemije pozval h globalnemu premirju. O novih napadih v času enostranskega premirja v več provincah vključno z Maribom so poročali tako savdska koalicija kot Hutiji.

Organizacija PETA, ki skrbi za etično ravnanje z živalmi, je španski Pamploni ponudila 250 tisoč evrov v zameno za trajno prepoved festivala Svetega Fermína. Ponudba je sledila letošnji odpovedi julijskega festivala zaradi epidemije koronavirusa. Kot navaja združenje borcev za rejo bikov, gre le za simboličen prispevek, ki ne pokrije večmilijonskega zaslužka od osemdnevnega festivala. Čeprav PETA in druge organizacije za zaščito živali vsako leto na predvečer festivala v San Fermínu pripravijo proteste, so lokalne oblasti odklonilne do njihovih akcij, saj imajo festival za del lokalne kulture.

Aslan Bžanija je prisegel kot novi formalni predsednik Abhazije, ki jo priznavajo le Rusija, Nikaragva, Venezuela, Nauru in še dve praviloma nepriznani republiki, Južna Osetija in Transnistrija, ostale države pa se strinjajo, da gre le za del Gruzije. Bžanija je bil pred mesecem dni izvoljen za petletni mandat, potem ko je tamkajšnje ustavno sodišče separatistične pokrajine pretekle volitve, na katerih je bil izvoljen Raul Hadžimba, spoznalo za protiustavne. Abhazija je sicer neodvisnost od nekdanje sovjetske republike Gruzije razglasila leta 1992, Rusija in ostale države pa so jo kot državo pripoznale po rusko-gruzijski vojni leta 2008.

Novice iz Slovenije

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je zaposlene v domovih za starejše in zavodih za odrasle s posebnimi potrebami pozvala k mirnemu protestu. K demonstraciji pozivajo, ker ministrstvo za zdravje ni oblikovalo enotnega načrta in strokovno utemeljene strategije za preprečevanje širjenja novega koronavirusa v domovih za starejše. Poudarili so, da so v domovih že pred epidemijo trpeli hudo kadrovsko pomanjkanje in polno zasedenost, pri obvladovanju koronavirusa pa so ostali prepuščeni samim sebi. Razloge za protest in njegovo izvedbo opiše Denis Sahernik, vršilec dolžnosti sekretarja Skupnosti socialnih zavodov.

Znanstvena redakcija sporoča: včeraj objavljeno deveto poročilo o ocenah tveganja za COVID-19, ki ga pripravlja ECDC ali Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, pravi, da se je v zadnjih dveh tednih razširjenost okužb z novim koronavirusom v evropskih državah zmanjšala za 18 odstotkov. Poročilo o oceni tveganja pa je posebej relevantno za slovenske razmere, saj se dotakne tudi nadzora okužb v domovih za starejše občane, ki so bili v številnih državah virusu še posebej izpostavljeni. 

V ponedeljek je Ministrstvo za zdravje sprejelo ukrep o začasni naselitvi štiridesetih oskrbovancev Doma starejših občanov Ljutomer, ki za zdaj ne kažejo simptomov, v splošno bolnišnico Ptuj z razlago, da je to potrebno zaradi ločitve okuženih od neokuženih in razkuževanja prostorov. Iz doma poročajo o 113-ih okuženih, od tega je 83 stanovalcev. Vodstvo ptujske bolnišnice in tamkajšnji zdravstveni delavci so odločitev slabo sprejeli, vendar so po pritisku javnosti in vlade nanj pristali, temu pa je sledil užaljen odziv ministra za zdravje Tomaža Gantarja, ki je prekinil komunikacijo in domu za starejše občane dodelil dodatno zdravstveno pomoč. 

Po napotkih omenjenega poročila ECDC je zgodnja ločitev in izolacija okuženih v domovih ključna, prav tako pa predlagajo vzpostavitev sistema testiranja za spremljanje poteka okužb ter preprečitev vnosa okužbe v zunanje okolje in iz njega. Slovenski medijski in tviteraški histeriji navkljub pa tako poročilo poudarja, da vsaka nepotrebna premestitev okuženih poveča tveganje za novo razširitev okužbe. 

V času ukrepov proti širjenju epidemije se iz dneva v dan veča število politikov, ki si želijo pomagati pri dobavi zaščitne opreme. To so razkrili v včerajšnji oddaji Tarča na Radioteleviziji Slovenija. Poleg ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, čigar prostor je v oddaji sameval, so se našle še druge dobre dušice, ki so prav tako le želele pomagati. Zbudil se je čebelji kralj Lojze Peterle, češ da ga barajo, zakaj nič ne naredi, in je za 7-milijonski posel nevede predlagal podjetje svoje hčere – a pogodbe Lojzetova hči ni uspela dobiti. Marjan Podobnik je direktorju blagovnih rezerv mirno grozil z Janšo. Pritiske na odgovorni Zavod za blagovne rezerve pa naj bi izvajala tudi državi sekretar na ministrstvu za obrambo Damijan Jaklin in zaposlena v kabinetu gospodarskega ministra Andreja Potočnik. Svojo glavo je s pričevanjem o dogajanju na pladenj postavil uslužbenec blagovnih rezerv Ivan Gale, ki je med bolniško odsotnostjo nadomeščal sedaj že bivšega direktorja Antona Zakrajška. Po poročanju Televizije Slovenija je Gale že pod policijsko zaščito. Večna luč naj mu sveti.

Odbor državnega zbora za finance bo predstavil drugi sveženj ukrepov, namenjenih blaženju posledic epidemije novega koronavirusa. Predlog zakona predvideva oblikovanje jamstvene sheme za podjetja v vrednosti dveh milijard evrov. Za manjša in srednja podjetja nudi tudi jamstvo posojil v višini 80-ih, pri velikih podjetjih pa v višini 70-ih odstotkov glavnice. Vlada v državni zbor pošilja tudi popravke prvega svežnja ukrepov, pri čemer želi razširiti upravičenost do enkratnega solidarnostnega dodatka tudi na prejemnike starševskega dodatka, rejnike in izredne študente. Sliši se lepo, a slišali smo že kaj lepšega. Podrobneje o protikoronskem paketu 2.0 in njegovih spornejših členih v Kultivatorju ob petih.

OFF je pod Virantovim nadzorom pripravila vajenka Magdalena.